Pred meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu, glavnim sodnim organom Organizacije združenih narodov (OZN), se bo jutri začela obravnava tožbe Republike Južne Afrike proti Izraelu, v kateri se Izraelu očitajo kršitve konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida med vojno proti Hamasu v Gazi. Južna Afrika trdi, da Izrael ni preprečil genocida in da ga dejansko izvaja. To v Izraelu ostro zavračajo. Predsednik Isaac Herzog tožbo označuje za »grozljivo in nesmiselno«.
Uradna Pretoria je sodišču, katerega sodbe so zavezujoče, a samo nima vzvodov prisile, predlagala takojšnje začasne nujne ukrepe, saj lahko do končne razsodbe pretečejo še leta. Sodišče naj takoj odredi prekinitev nasilja nad Palestinci, s čimer bi se njihove pravice zaščitile »pred nadaljnjo resno in nepopravljivo škodo«, predlagajo v Južni Afriki. Zahtevajo tudi prepoved uničevanja ključnih zdravstvenih centrov, ki so bistveni za oskrbo nosečnic in dojenčkov.
»V tej prvi fazi bo šlo zgolj za izrekanje o začasnih ukrepih. Te lahko sodišče izreče na pobudo ene od strank ali na lastno pobudo. Takšna odločba je enako pravno zavezujoča kot sama sodba. Od Izraela se bo pričakovalo, da izvrši, kar koli bo sodišče odredilo. V primerjavi z resolucijami generalne skupščine, ki so priporočilne narave, bi bila to prva odločitev, ki bi imela pravno zavezujočo moč,« poudarja dr. Vasilka Sancin, predstojnica katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, in dodaja, da države k spoštovanju vseh odločitev sodišča zavezuje tudi ustanovna listina OZN.
Dolg seznam očitanih dejanj
Konvencija iz leta 1948 dejanja genocida opredeljuje kot »dejanja, storjena z namenom, da se v celoti ali delno uniči nacionalna, etnična, rasna ali verska skupina«. Južna Afrika, ki je tudi zaradi lastne zgodovine ostra kritičarka apartheida v Izraelu, trdi, da so izraelski ukrepi v Gazi »genocidne narave, saj so namenjeni uničenju znatnega dela« palestinskega prebivalstva v tej enklavi. Kot genocidna dejanja Izraela so v tožbi navedli veliko število ubitih v Gazi, posebej otrok, uničevanje domov, razseljevanje in blokado dobave vode, hrane ter zdravstvenih pripomočkov. Genocidne namere so pripisali tudi premierju Benjaminu Netanjahuju zaradi njegovega primerjanja Palestincev z bibličnim nomadskim ljudstvom Amalekov iz Negeva, katerega uničenje je bibličnim Izraelcem naročil Bog.
»Odločitev meddržavnega sodišča, ki je poglaviten sodni organ Združenih narodov, da prepozna svojo pristojnost pri vprašanjih genocida, morda lahko pošlje signal tudi drugim sodnim institucijam. Meddržavno sodišče se ukvarja z odgovornostjo države, medtem ko se mednarodno kazensko sodišče ukvarja s kazensko odgovornostjo posameznikov. Že zbrani dokazi in informacije pa so lahko relevantni. Tako lahko tudi drugi sodni organi, konkretno tožilstvo mednarodnega kazenskega sodišča, dobijo indic, za kaj gre,« pravi Sancinova.
Genocid redko pred ICJ
Pred ICJ so bili v njegovi zgodovini obravnavani le štirje primeri, ko se je državam očital genocid. Eden od njih je bila tožba Bosne in Hercegovine proti Srbiji ter Črni gori. Štirinajst let po vloženi tožbi je sodišče leta 2007 presodilo, da je bil pokol Bošnjakov v Srebrenici genocid, hkrati pa, da Srbija zanj ni neposredno odgovorna in v njem ni sodelovala. Tudi Hrvaška je tožila Srbijo zaradi očitkov genocida, Srbija pa je vložila nasprotno tožbo proti Hrvaški. Sodišče je obe tožbi zavrnilo.
Dva primera, in sicer tožba Gambije proti Mjanmaru zaradi genocida nad Rohingi in tožba Ukrajine proti Rusiji zaradi genocida po invaziji leta 2022, še nista zaključena. ICJ pa je v obeh sprejelo vmesne ukrepe. Glede prvega je odločilo, da mora vlada preprečiti ubijanje Rohingov in vsa druga dejanja, ki ogrožajo obstoj Rohingov kot skupine. V primeru tožbe proti Rusiji pa je odločilo, da mora uradna Moskva takoj prekiniti vojaške operacije v Ukrajini.
