Dan po srbskih parlamentarnih volitvah, na katerih naj bi konservativna Srbska narodna stranka (SNS) že šestič zapored zmagala, je v Beogradu v večernih urah zavrelo. Več tisoč ljudi je sledilo pozivu opozicije, ki se zaradi številnih volilnih nepravilnosti počuti opeharjeno, in prišlo pred sedež republiške volilne komisije. V poslopje so vstopili predstavniki opozicije in volilni komisiji predali dokaze o domnevnih nepravilnostih. Vidna člana opozicije, Miroslav Aleksić in Marinika Tepić, sta napovedala gladovno stavko. »Predali smo vse svoje pripombe, dokaze, posnetke, skratka vse, kar mora republiška volilna komisija vedeti o tem, pod kakšnimi pogoji so v nedeljo potekale volitve in kako brutalno se je dogajala kraja na voliščih ter kako so bili pripeljani ljudje iz Republike Srbske in Bosne,« je dejal Aleksić.

Brnabićeva zavrnila obtožbe

Razmere v Beogradu so se tako v večernih urah močno zaostrile, potem ko je že čez dan opozicija zahtevala vsaj ponovitev volitev v Beogradu, kjer naj bi izgubila tudi na predčasnih volitvah v mestno skupščino. Ne le, da je lista »Aleksandar Vučić – Srbija se ne sme ustaviti« osvojila 47 odstotkov glasov na parlamentarnih volitvah in bo imela v parlamentu absolutno večino 128 od 250 poslanskih sedežev, Vučićeva Srbska napredna stranka (SNS) naj bi koalicijo Srbija proti nasilju (SPN) porazila tudi na predčasnih volitvah v mestno skupščino (prejeli naj bi 38,5 odstotka glasov, SPN pa 35 odstotkov). Razlika je bila 20.000 glasov, kar je dvakrat manj, kot naj bi prišlo volilcev iz Republike Srbske. Nosilec liste SPN Miroslav Aleksić trdi, da so oblasti za potrebe volilnih prevar izdale 40.000 novih osebnih izkaznic. Premierka Ana Brnabić je njegove trditve označila za laž. Če opozicija ne bo dosegla razveljavitve volitev, bodo o beograjskem županu odločale manjše liste.

Po ocenah mednarodnih opazovalcev iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je na volitvah prihajalo do velikih nepravilnosti od zlorabe javnih sredstev, nejasnega ločevanja med uradnimi funkcijami in dejavnostmi kampanje do ustrahovanja volilcev in kupovanja glasov, so ocenili. »Čeprav so bile parlamentarne volitve tehnično dobro vodene in so volilcem ponudile izbiro političnih alternativ, je prevladovalo odločilno sodelovanje predsednika, kar je skupaj s sistemskimi prednostmi vladajoče stranke ustvarilo nepravične pogoje,« je povedal Reinhold Lopatka, vodja opazovalne misije OVSE.

Razočarana opozicija

Demokratična opozicija, ki je prvič nastopila z enotno listo, je nad rezultati razočarana. Proevropska lista Srbija proti nasilju (SPN), v kateri so se povezale skoraj vse pomembne demokratične opozicijske stranke, je na volitvah prejela 23,4 odstotka glasov, v parlamentu bo imela tako 65 poslancev.

Več si lahko preberete:

Aleksandar Vučić razglasil zmago v družbi Milorada Dodika in slovenskega chefa Tomaža Kavčiča

Volitve v Srbiji: Zmaga! 

#video Vučić zmagal z 38,9 odstotki

Socialistična stranka Srbije (SPS), ki od leta 2012 sodeluje v vladah s SNS, je osvojila 6,7 odstotka glasov in bo imela po novem 18 poslancev (prej 31). Torej ni pomagalo, da je na njeni listi kandidiral vnuk Slobodana Miloševića, ki je stranko vodi v devetdesetih. Obe stranki skupaj kot vladni tabor pa sta dobili manj glasov kot aprila lani.

Triodstotni volilni prag sta prestopili še skrajno desna koalicija Nada, v kateri so rojalisti, in pa stranka Mi – glas iz naroda kontroverznega zdravnika in uspešnega pulmologa Branimirja Nestorovića, ki ga podpirajo zagovorniki teorij zarote in nasprotniki cepljenja. V parlamentu bodo še Zveza vojvodinskih Madžarov, dve stranki Bošnjakov, predstavnik Rusov in predstavnik Albancev. Za narodne manjšine triodstotni volilni prag ne velja.

Vzroki za poraz opozicije

Analitiki se strinjajo, da bi stranka Aleksandra Vučića zmagala tudi, če ne bi bilo nepravilnosti in goljufij na voliščih ter medijske pristranskosti v volilni kampanji. Kot izkušen politik je Vučić pri velikem delu Srbov zelo priljubljen, hkrati pa se večina boji sprememb in ne vidijo, kdo bi ga lahko zamenjal na čelu države. Po strelskih pohodih v začetku maja, v katerih je bilo ubitih 19 ljudi, med njimi devet otrok, se je sicer zdelo, da je Vučićev režim, ki so mu očitali, da z resničnostnimi šovi širi ozračje nasilja, zašel v krizo. A opozicija te situacije in razpisa predčasnih volitev ni znala izkoristiti.

Vodilnega politika SPN Dragana Đilasa je Vučićevi propagandi uspelo prikazati v najbolj temni luči. Režimski mediji so tudi napadali več strank SPN, ker so podprle ohridski sporazum, s katerim se je Vučić sprva strinjal. Gre za nemško-francoski predlog, po katerem bi Kosovo priznalo avtonomijo kosovskim Srbom, v zameno pa Srbija ne bi več onemogočala članstva Kosova v Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah.

Republika Srbija volitve Aleksander Vučić Srbija proti nasilju