Zahvala Nemčiji za pomoč Sloveniji po poplavah, razmislek o aktualnih mednarodnopolitičnih vprašanjih in potrditev že tako globokega strateškega partnerstva med državama. To so bili poudarki današnjega obiska nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock pri slovenski gostiteljici Tanji Fajon. Državi imata sicer podobne poglede na nujnost širitve Evropske unije na Zahodni Balkan, obe sta močni podpornici Ukrajine v boju proti Rusiji, obe sta tudi zadovoljni z obsežno blagovno menjavo, ki znaša dobrih 14 milijard evrov in je rahlo v korist Slovenije.
Širitev EU kot nujnost
Baerbockova je svoj delovni obisk v Sloveniji, med katerim sta jo sprejela tudi premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar, začela v državnem logističnem centru v Rojah. Ogledala si je razstavo slik reševanja poplavljencev, pri katerem je sodelovala tudi Nemčija, ki je s pomočjo tehničnega oddelka nemške vojske na prizadetih območjih postavila pontonska mostova, ki sta v uporabi še danes. »Med Slovenijo in Nemčijo se postavljajo pravi mostovi, ti niso zgolj simbolični,« je nemško solidarnost s Slovenijo podkrepila Baerbockova in dodala: »Slovenija ni bila sama.« Fajonova se ji je zahvalila za pomoč.
V času velikih geopolitičnih trenj in ob prihajajočih pomembnih odločitvah v evropskem svetu, denimo o nadaljnji finančni pomoči Kijevu in morebitnem začetku širitvenih pogajanj z Ukrajino, Moldavijo in BiH, so stališča Nemčije in Slovenije o teh vprašanjih precej podobna. »Naš skupen cilj je, da države napredujejo na poti v Evropsko unijo,« je poudarila Baerbockova in dodala, da je to nujnost okrepil ruski imperializem z vojno v Ukrajini. Tudi Fajonova je vključitev zahodnobalkanskih držav v EU opisala kot »geostrateško nujnost«, med drugim tudi zato, ker so se z rusko agresijo povečala varnostna tveganja v regiji.
Toda madžarski premier Orban grozi, da bo na vrhu EU prihodnji teden preprečil sprejetje ključnih odločitev – povečanje sredstev za Ukrajino za 50 milijard evrov in začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino. »Ne bom privolila v izsiljevanje,« je o Orbanovih zahtevah dejala Fajonova in dodala, da gre pri tem za večne razprave, a da si sama želi, da bi z Madžarsko našli pravo pot naprej. Baerbockova je Orbanove grožnje označila za nekaj že videnega v preteklih 650 dneh vojne v Ukrajini. »Zelo jasno smo že povedali, da nimamo časa za igrice, ko je napaden evropski mir,« je pojasnila in kljub tegobam pri sprejemanju nemškega proračuna poudarila, da bo Nemčija podvojila pomoč Ukrajini na osem milijard evrov ter ostala zanesljiva partnerica napadene države. »Naredili bomo vse, da Ukrajina pri širitvenih pogajanjih naredi naslednji korak,« je pristavila.
Varnost enih je varnost drugih
Po nadaljevanju spopadov med Hamasom in Izraelom obe državi poudarjata nujnost izraelskega spoštovanja njegovih zavez po mednarodnem pravu glede zaščite civilistov. Prav tako se obe zavzemata za zaustavitev morije v Gazi in osvoboditev talcev. »Čeprav se napadi Hamasa na Izrael nadaljujejo, to Izraela ne odvezuje skrbi za civiliste,« je dejala Baerbockova in izpostavila, da morajo biti tudi ljudje na jugu Gaze varni. Dodala je, da še naprej potekajo napori za vnovično prekinitev spopadov.
»Pomembno je, da na politični horizont pride večja varnost obeh držav (…). Prizadevati si moramo za končanje človeškega trpljenja (…). Hamas mora odložiti orožje, da bo Izraelu na dolgi rok zagotovljena varnost,« je povedala vodja nemške diplomacije. Fajonova je ob sicer precej močnejši obsodbi Izraela (Slovenija denimo poudarja, da se v Gazi dogajajo hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava), kot jo je bilo mogoče slišati od Baerbockove, pristavila, da se z ministrico strinjata, da se trpljenje enih lahko konča le, če se vidi tudi trpljenje drugih in se ga želi končati.
