Donald Trump uspešno napreduje na poti k tretji zaporedni predsedniški nominaciji republikanske stranke, potem ko ga je na torkovih volitvah podprla večina volilcev v zvezni državi New Hampshire, njegova edina resna tekmica, bivša guvernerka Nikki Haley, pa je doživela hud, a vsaj za zdaj očitno ne odločilen udarec. Trump je dobil 54,6 odstotka glasov, Haleyjeva 43,6.
Bivši predsednik je zmagal za manj, kot so mu napovedovale zadnje ankete, guvernerka na drugi strani pa ni postregla s kakšnim presenetljivim dosežkom, ki bi nakazoval smiselnost nadaljevanja kampanje. Vseeno je takoj po objavi rezultatov razjezila Trumpa z napovedjo, da ostaja v tekmi. »New Hampshire je prvi, ne zadnji v državi. Ta tekma se je šele začela,« je rekla in pristavila, da Amerika noče kronanja, ampak volitve.
Eno je matematika, drugo politična realnost
Strogo matematično gledano ima prav. Volitve za izbiro republikanskega predsedniškega kandidata so doslej potekale le v dveh od 50 zveznih držav, Iowi in zdaj New Hampshiru. Glasove je v obeh skupno oddalo kakih 415.000 volilcev, kar je denimo primerljivo s populacijo 47. največjega ameriškega mesta (Tulsa v Oklahomi). A številk ni mogoče kar tako ločiti od politične realnosti, v kateri se pojavijo. Ta pa je Haleyjevi nenaklonjena, posebej v New Hampshiru. Ta zvezna država z več sredinskimi in bolj izobraženimi volilci ter odprtimi volitvami, na katerih lahko volijo tudi tisti, ki niso registrirani kot republikanci, bi morala biti pisana na kožo 52-letni guvernerki, ki se predstavlja kot alternativa po njenem mnenju prestaremu in mentalno vprašljivo agilnemu Trumpu, ki da širi kaos in negativizem ter je odgovoren za slabe rezultate republikanske stranke na volitvah v letih 2018, 2020 in 2022. Vseeno Haleyjeva niti tu ni pokazala, da lahko premaga Trumpa. Še več: za bivšim predsednikom je zaostala za več kot deset odstotnih točk, potem ko so ji nekatere ankete v preteklosti napovedale enoštevilčno razliko.
Pot naprej je zanjo samo še težja, saj Trump v anketah vodi v vseh zveznih državah, ki sledijo. Najprej je to Nevada, kjer pravega dvoboja sicer ne bo, saj bodo zaradi razprtij v stranki tam organizirali kar dvoje volitev – na enih kandidira ona, na drugih on. Potem pride na vrsto Južna Karolina, domača država Haleyjeve, kjer so jo dvakrat izbrali za guvernerko. Vendar je to tudi močna Trumpova utrdba. Celo zvezni senator Tim Scott, ki mu je na ta položaj pomagala Haleyjeva, ko ga je leta 2012 kot guvernerka imenovala na izpraznjen sedež, je podprl Trumpa, potem ko je novembra končal lastno predsedniško kandidaturo. Če pod pritiskom stranke in finančnih podpornikov ne odstopi prej, bo Haleyjeva v primeru poraza to skoraj gotovo storila najkasneje po volitvah v Južni Karolini, ki so čez mesec dni, 24. februarja. Domače države se na strankarskih volitvah pač ne izgublja.
Ne bi zapravljal denarja
Trumpa je odločitev njegove nekdanje veleposlanice pri OZN, da ostane v tekmi, vidno razjezila. Dejal je, da živi v zablodi, ker je po objavi rezultatov hvalila svoje dosežke, v resnici pa »je za njo zelo slaba noč ... Ne morem dovoliti, da jo odnese s tem sranjem.« Njegov tabor želi čim prej zapečatiti zmago na strankarskih volitvah, da se lahko osredotoči samo na predsednika Joeja Bidna. »Morala bi odstopiti, sicer bomo morali zapravljati denar (za tekmo proti njej), namesto za Bidna, na katerega smo fokusirani,« je dejal Trump v pogovoru za Fox.
A vendar ima dovolj razlogov za zadovoljstvo, saj je v New Hampshiru slavil na teoretično manj naklonjenem terenu, in to kljub sodnim procesom proti njemu, za katere se sicer zdi, da mu pri volilni bazi stranke samo dvigajo podporo, kljub zanikanju poštenosti volitev leta 2020 in posledičnemu vdoru njegovih privržencev v kongres. In še nikoli v zgodovini se ni zgodilo, da bi nekdo zmagal v Iowi in New Hampshiru in ne bi dobil predsedniške nominacije. Še Biden je dejal, da je jasno, da bo kandidat republikancev Donald Trump.