Cinkarna Celje in Telekom Slovenije svojim lastnikom lani nista smela izplačati dividend, kar je mnoge od njih negativno presenetilo. Razlog za neizplačilo dividend je bila določba zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Če je družba prejela državno pomoč, od uveljavitve zakona naprej lani ni smela izplačati dobičkov, poleg tega ne sme izplačati dobičkov za leto 2023. V primeru kršitve zakonodaje mora državno pomoč vrniti.
Po novoletnih praznikih sta Cinkarna in Telekom sklicala skupščini z namero izplačati dividende. Kot so v sklicu skupščine izpostavili v Cinkarni, dividend za leto 2022 lani ni bilo mogoče izplačati, jih je pa mogoče letos oziroma v kasnejših letih. Po predlogu dnevnega reda bo Cinkarna od 25 milijonov evrov bilančnega dobička za leto 2022 za dividende namenila 21,65 milijona evrov, kar predstavlja 2,7 evra bruto na delnico. Na to novico se je trg odzval pozitivno. Po sklicu skupščine se je tečaj delnice Cinkarne začel občutno krepiti; do včerajšnjega zaključka trgovanja na Ljubljanski borzi se je povišal za 11,5 odstotka, na 23,2 evra za delnico.
Po seznanitvi javnosti o načrtovanem izplačilu dividend je paket 800 delnic nabavil predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok, kar je po dostopnih podatkih njegov prvi nakup delnic celjske družbe, odkar je sredi leta 2020 prevzel njeno vodenje. Mnogi vlagatelji po svetu se pogosto ravno na podlagi tovrstnih signalov odločajo za nakup delnic. Na vprašanje, kaj ga je spodbudilo k nakupu delnic in ali pričakuje boljše poslovanje od predstavljenega v povzetku poslovnega načrta za leto 2024, Skok ni odgovoril.
Po slabših dosežkih v preteklem letu v primerjavi s predlanskim se bo podobno poslovanje Cinkarne nadaljevalo tudi letos. Po oceni letošnjega poslovanja, obelodanjeni konec novembra, se bo globalni trend širitve proizvodnih zmogljivosti pigmenta na Kitajskem, izvoza na trge držav EU in zniževanja prodajnih cen letos nadaljeval. Po drugi strani se v družbi na nabavni strani srečujejo z nadpovprečnimi ravnmi cen titanonosnih surovin. Povrhu se povpraševanje po pigmentu znižuje, kupci pa težijo k zniževanju cen.
Po oceni iz novembra so se prihodki od prodaje v lanskem letu znižali za četrtino, na 170,7 milijona evrov. Letos načrtujejo rast za deset odstotkov, na slabih 187 milijonov evrov. Čisti dobiček, ki naj bi se lani znižal za skoraj 90 odstotkov, na dobrih pet milijonov evrov, se bo letos predvidoma znižal še za petino, na okoli štiri milijone evrov. Na podlagi izkušenj v Cinkarni ocenjujejo, da se industrija pigmenta pomika proti dnu cikla, ki bo najverjetneje dosežen letos. V prihodnjem letu pa lahko pričakujemo izboljšanje poslovanja. Po načrtih za obdobje 2024–2028, ki predvidevajo vrh cikla v letu 2028, bodo povprečni letni prihodki od prodaje v teh petih letih znašali 228,9 milijona evrov, povprečni čisti dobiček pa 16,8 milijona evrov.
Izplačilo v dveh delih
Na prihajajoči Telekomovi skupščini bodo delničarji odločali, ali naj se skoraj celotni bilančni dobiček za leto 2022 v višini 40,3 milijona evrov nameni za izplačilo dividend. Bruto vrednost dividende na delnico bo znašala 6,20 evra. Izplačana bo v dveh delih, marca in avgusta. Na vprašanje, zakaj bodo dividende izplačali v dveh delih, so v Telekomu odgovorili, da zaradi izvajanja aktivnosti na področju upravljanja denarnih sredstev, optimizacije obratnega kapitala in investicijskih aktivnosti. Potem ko je bilo javno objavljeno, da bo Telekom delil dividende, se je tečaj njegove delnice do včerajšnjega zvonca na Ljubljanski borzi okrepil za 7,4 odstotka, na 65,5 evra.
Ocena lanskega poslovanja Telekoma še ni znana, ob objavi podatkov o poslovanju v prvih treh kvartalih pa so v družbi izpostavili, da je na ravni celotne skupine cilj letos doseči 680,8 milijona evrov prihodkov od prodaje (predlani 652 milijonov) in 20,1 milijona (predlani 37,5 milijona) evrov čistega dobička. V prvih devetih mesecih preteklega leta je skupina Telekom prihodke od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem predlani povečala za sedem odstotkov, na 518,8 milijona evrov, čisti dobiček pa je znašal 39,9 milijona evrov, kar je v preučevanem obdobju predstavljalo dvoodstotno rast.
