Molekularno biologinjo Mihaelo Žigman je znanost vodila po različnih evropskih mestih in za nekaj let tudi čez lužo. Po zaključeni diplomi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je Ptujčanka odločila za doktorski študij na univerzi na Dunaju, od tam pa je šla v Seattle v Združene države Amerike, kjer se je vpisala v postdoktorski program. Zatem se je preselila v Nemčijo, kjer je nekaj časa delala na univerzi v Heidelbergu, dokler je ni leta 2015 raziskovalno delo pripeljalo v München, kjer je še danes in dela kot vodja raziskovalne ekipe na oddelku letošnjega Nobelovega nagrajenca za fiziko Ferenca Krausza, ki je nagrado prejel za izdelavo atosekundnih pulzov svetlobe.

Medtem ko fiziki na Inštitutu Maxa Plancka za kvantno optiko v Garchingu pri Münchnu in Univerzi Ludwiga Maximilliana (LMU) v Münchnu, na oddelku za eksperimentalno fiziko, ki ga vodi Krausz, razvijajo lasersko tehnologijo ultrakratkih svetlobnih pulzov za raziskovanje sestave naših molekul in atomov, slovenska znanstvenica Mihaela Žigman na tej univerzi vodi interdisciplinarno ekipo, ki proučuje, kako bi tehnologijo ultrakratkih svetlobnih pulzov lahko uporabili v medicinske namene, zlasti za zgodnejše diagnosticiranje raka.

»Raziskujemo, kako bi lahko fiziko ultrakratkih laserskih svetlobnih pulzov uporabili v praksi, s posebnim poudarkom na uporabi infrardečih laserskih svetlobnih pulzov za kvantifikacijo biomolekul, ki so osnova bioloških in medicinskih procesov. Z interdisciplinarnim pristopom si prizadevamo odkriti, kako bi bilo mogoče meriti najmanjše spremembe v molekularni sestavi krvne plazme, ki imajo diagnostično vrednost za zgodnje odkrivanje predhodnikov bolezni. Ultrakratki svetlobni impulzi omogočajo globljo in natančnejšo analizo molekul vseh vrst, sladkorjev, maščob, hormonov, signalnih molekul in biomarkerjev za fiziološke procese ali patološke spremembe v oddaljenih predelih telesa, s tem pa morda ponujajo tudi povsem novo metodologijo za prihodnjo sodobno, personalizirano medicino,« pravi Mihaela Žigman.

Raziskovalno okolje, v katerem Slovenka dela zadnjih osem let, opisuje kot zelo stimulativno in dinamično. »Na oddelku, kjer delam, smo raziskovalci različnih generacij in z vseh koncev sveta. Ne sprašujemo, od kod kdo prihaja, temveč kaj zna in ali lahko konstruktivno sodeluje z vsemi v ekipi. Moj dragocen sodelavec je fizik, star več kot 80 let, ki z budnim umom navdušuje mlade študente. Uspeh skupine je rezultat pozitivnega trenja in obvladovanja njene dinamike, prepletanja številnih osebnih ciljev in sledenja skupni veliki ideji.«

Prednosti dela v takšnem raziskovalnem centru je veliko. Mihaela Žigman je vzpostavila tudi delovno sodelovanje z največjo bolnišnico v mestu, ki je ena najbolj razvitih medicinskih znanstvenih ustanov v Nemčiji. To ji poleg kakovostnega kadra v gospodarsko, investicijsko in raziskovalno močni Bavarski omogoča tudi vzpostavitev dolgotrajnih kliničnih študij, ki jih vodi njena ekipa, še pojasnjuje sogovornica, ki je v zadnjem času aktivna tudi na Madžarskem. V Budimpešti je namreč profesorju Krauszu pomagala ustanoviti nov inštitut, kjer z novo lasersko tehnologijo že izvajajo nacionalno klinično študijo.

Ponosni na lokalne proizvode

Slovenka, katere delovno okolje je izrazito mednarodno, medtem ko je njen vsakdan izven raziskovalnega sveta vpet v münchensko življenje, izpostavlja, da so Bavarci zelo ponosni na lokalno kulturo, na svojo neodvisnost od preostale Nemčije in na svoj humor, navade ter dialekt, ki ga skrbno ohranjajo. Poleg tega veliko pozornosti posvečajo lokalnim proizvodom in obrtem. »Veliko je delavnic in manjših trgovin, ki ohranjajo tradicijo. Pred časom sem v mestu denimo odkrila 180 let staro delavnico, kjer ohranjajo ročno izdelavo različnih vrvi,« pripoveduje Mihaela Žigman. Dodaja, da je naletela tudi na skoraj eksotična, a uspešna obrtna podjetja, denimo na takšno, kjer ročno izdelujejo sani. »Nekateri imajo doma sani, ki so prešle že več generacij družine. Zelo skrbijo za stvari, skrbno jih vzdržujejo in popravljajo.« Sicer pa ima les na Bavarskem posebno mesto in tamkajšnji mizarji skozi stoletja ohranjajo izdelavo pohištva po metodi lesnega vezanja, kar pomeni izdelavo brez uporabe žebljev in lepila.

Ko Mihaela Žigman pripoveduje o bavarski obrtni ustvarjalnosti, omeni tudi, kako so tamkajšnji prebivalci ponosni na lokalno pekarstvo. Na kruh iz kislega testa, kjer klice kvasovk prav tako prehajajo znotraj družine. Imajo verigo pekarn, kjer se opirajo na skoraj 700-letno bavarsko tradicijo peke kruha, s svojimi ekološkimi proizvodnimi metodami pa hkrati dokazujejo v prihodnost usmerjeno zavezanost skrbi za okolje. Bavarci veliko pozornosti namenjajo tudi lokalnim pridelkom.

»Obstaja 101 stojnica, na katerih ponujajo lokalne proizvode. Zelo blizu mojega doma je tudi trgovina, kjer ob sobotah, ko se ozreš naokoli, vidiš, kako v rokah vsi držijo posode, v katerih bodo domov odnesli sir, namaz, kruh in se tako odrekli dodatni embalaži,« na okoljsko ozaveščenost, ki torej ne zajema le kupovanja lokalnih proizvodov, dodatno opozori Mihaela Žigman. Pri tem še opaža: »Nemci, s katerimi se srečujem, niso zgolj ekofanatiki ali romantiki. So pametni in zanje ima kakovost svojo ceno. V Nemčiji prepoznavajo gospodarske koristi spodbujanja tehnologij, ki rešujejo praktične probleme v vseh panogah. To vključuje področja, kot je pridobivanje energije v prihodnosti, in razvoj novih informacijskih tehnologij, kar intenzivno raziskujejo na različnih lokacijah na Bavarskem. Ena od teh je tudi raziskovalno središče v Garchingu, kjer delam.«

Od mestne tržnice do jezera, v Slovenijo in nazaj

Sicer pa München, tako kot druga mesta v tem času, že diha v prazničnem vzdušju. »Postavljenih je veliko božičnih sejmov, tokrat ne z nemškim pivom, temveč s kuhanim vinom, nekaj jih je tudi s srednjeveško tematiko.« Je pa, kot še pravi Mihaela Žigman, življenje v prestolnici Bavarske drago, a prijetno in živahno, zlasti v primerjavi z ameriškimi mesti, v katerih je prej živela. Stanuje v predelu, kjer je nedaleč od njenega doma velik park, v katerem živi celo srnjad, prav tako se s kolesom – tovrstne poti so na Bavarskem zelo dobro urejene – hitro pripelje do jezera, kjer poleti rada plava. Dostopnost do narave je enostavna, kar je za Slovenko ena od prednosti bivanja v tem nemškem mestu, poleg tega ima München tudi raznovrstno kulturno ponudbo, ki se nemalokrat izvaja v angleščini, s čimer v lokalno okolje vključujejo mednarodno skupnost, ki živi v mestu in ki ni majhna. Kot še doda Mihaela Žigman, ji je življenje v Nemčiji všeč tudi zaradi bližine Slovenije, pri čemer nam zaupa, da so se vsi tujci, ki jim je priporočala, naj se odpravijo raziskovat Slovenijo, s poti vrnili navdušeni.