Ameriški delniški indeks S&P 500 je minuli teden dosegel novo rekordno vrednost po tem, ko so vlagatelji z optimizmom pospremili zadnje sklepe zasedanja Ameriške centralne banke (Fed). Ta je sicer temeljno obrestno mero pustila nespremenjeno med 5,25 in 5,5 odstotka, precej bolj pozitivna pa je bila novica, da Fed letos še vedno namerava trikrat znižati obrestno mero. Pred tem sta bili namreč januarska (3,1 odstotka) in februarska (3,2 odstotka) inflacija nekoliko višji od pričakovanj, kar bi potencialno lahko zamaknilo sproščanje denarne politike, a je guverner Jerome Powell trge pomiril, da trenutno še ni razlogov, da bi prestavili začetek nižanja obrestnih mer. Je pa opozoril, da bi lahko v primeru vnovične rasti inflacije nižanje zamaknili v drugo polovico leta. Fed je sicer dokaj optimističen in napoveduje, da bo konec leta inflacija znašala 2,4 odstotka, prihodnje leto pa le 2,2, kar je le malenkost nad ciljnima 2 odstotkoma. Powell je tudi poudaril, da ameriško gospodarstvo dobro deluje, zaradi česar so napoved gospodarske rasti za letos dvignili z 1,4 na 2,1 odstotka. Med bolj donosnimi so bile minuli teden ameriške tehnološke družbe na čelu z Nvidio; z napovedjo novega čipa je tečaj delnice dosegel nov rekord na borzi. Dobro se je odrezal tudi tečaj delnice družbe Alphabet, potem ko je objavila sodelovanje z Applom glede razvoja umetne inteligence. Ravno nasprotno je ta novica slabo vplivala na vrednotenje Appla, saj so se pojavili dvomi o sposobnostih tega ameriškega giganta.
Podobno kot Fed je tudi Angleška centralna banka ohranila obrestno mero nespremenjeno. Guverner Andrew Bailey je dejal, da razmere sicer še vedno ne dopuščajo nižanja obrestnih mer, a da se razmere premikajo v pravo smer. Februarska inflacija je namreč upadla s 4 odstotkov januarja na 3,4 odstotka. Tudi sestavljeni indeks PMI, ki ga izračunava S&P Global, je bil pozitiven, saj je bil marec že peti zaporedni mesec rastoče gospodarske aktivnosti na podlagi tega indeksa.
Nasprotno kot večina sveta se Japonska poslužuje bolj restriktivne denarne politike, trg pa se je na to zelo pozitivno odzval. Japonska centralna banka namreč že 17 let ni zvišala obrestne mere, trenuten dvig z –0,1 odstotka na 0 odstotkov do 0,1 odstotka pa predstavlja prvo nenegativno obrestno mero od začetka 2016. Dvig obrestne mere je sledil dogovoru večjih japonskih družb in sindikatov o dvigu plač. Guverner Kazuo Ueda je tudi dejal, da centralna banka ne bo več kupovala borznih indeksnih skladov (ETF) in nepremičninskih skladov (J-REIT). Za prihodnost ni izključeval novih dvigov, a trenutno so pričakovanja še bistveno pod ciljnima 2 odstotkoma.
Zadnje makroekonomske objave na Kitajskem so bile relativno spodbudne, saj naj bi industrijska proizvodnja s 7-odstotno rastjo pozitivno presenetila analitike. Tudi 4,2-odstotna rast investicij v osnovna sredstva je bila pozitivno sprejeta na trgu, saj je bila ta rast pogojena z nekoliko večjo aktivnostjo na trgu nepremičnin. Ne glede na to pa ima kitajski nepremičninski sektor še precej težav. Februarja je tako vrednost investicij v ta sektor upadla za 9 odstotkov, čeprav se je padec nekoliko umiril, saj je bil decembrski upad kar 24-odstoten. Iz kitajskega urada za statistiko sicer opozarjajo, da je nepremičninski sektor še vedno v času tranzicije, dodatno pa rast gospodarstva zavira relativno šibka domača potrošnja.
