Ste si že od nekdaj želeli slišati duet Michaela Jacksona in Nicki Minaj? Ne? No, nič hudega. Uporabnik There I Ruined It se je zadeve vseeno lotil. Jackson in Minajeva v objavi na njegovem facebook profilu pojeta slavno pesem Billie Jean. Da bi bila stvar še bolj nenavadna, je melodija prirejena pesmi Summer Nights iz filma Briljantina (Grease). Gre za le en primer igrive ustvarjalnosti, ki je obnorela svet od popularizacije umetne inteligence. Ker pa imajo orodja, ki omogočajo takšne zabavne stvaritve, potencial tudi za zlonamerna dejanja, se podjetja vse bolj trudijo vzpostaviti varovalke, ki bi preprečile najhujše zlorabe. Med platformami, ki uvajajo umetni inteligenci prirejena pravila, je tudi youtube. Slednji bo v naslednjem koledarskem letu od uporabnikov zahteval, da vsako objavo, ki vsebuje »realistične« stvaritve umetne inteligence, primerno označijo.
Tako imenovane deepfake vsebine bodo na platformi označene v opisu objave oziroma v samem predvajalniku videov, ko bo šlo za občutljive vsebine, ki se tičejo volitev, javnega zdravja, političnih oziroma vojaških konfliktov, državnih funkcionarjev in drugih podobnih vsebin. Vsebine, ki bodo označene, a vsebinsko kršijo splošna pravila uporabe youtuba, bodo s platforme umaknjene. Denimo vsebine, ki prikazujejo nasilje zavoljo šokiranja občinstva.
Glasbene založbe v privilegiranem položaju
Youtube sicer tudi sam uporabnikom ponuja orodja z umetno inteligenco. Podjetje pravi, da bodo vse vsebine, ki nastanejo s pomočjo njihovih orodij, samodejno označene. Nekaj več težav bo verjetno, ko bo moral youtube prepoznati zmanipulirane vsebine, ki so nastale z drugimi orodji. Podjetje trdi, da razvijajo orodja za prepoznavo deepfake vsebin. Uspešnost teh se bo pokazala s časom. Dosedanji algoritmi za prepoznavo vsebin, ki kršijo pravila platforme, so se pogosto izkazali za nepopolne. Dodatno težavo predstavlja zelo splošna oznaka »realistično«. Katere stvaritve se youtubu zdijo »realistične«, podjetje še ne zna pojasniti. Duet Michaela Jacksona in Nicki Minaj nam deluje povsem nerealističen, saj vemo, da ga ni bilo. Nekomu drugemu pa bi se zdeli povsem nerealistični spektakularno zaviti prosti streli, ki jih je svojega dne streljal brazilski bočni branilec Roberto Carlos. Pri Youtubu za zdaj pravijo, da bodo podrobnejša navodila, vključno s primeri, predstavili prihodnje leto, ko bodo nove zahteve stopile v veljavo.
Je pa Youtube pri svojih novih pravilih glede deepfake izdelkov šel tudi velik korak naproti glasbeni industriji. Medtem ko bo uporaba podobe in glasu znanih osebnosti ter javnih funkcionarjev v primeru satiričnih objav ali parodije (znotraj določenih omejitev) dovoljena, bo uporaba glasu glasbenikov za ustvarjanje novih vsebin prepovedana. Založbe bodo namreč lahko zahtevale odstranitev takšnih vsebin z youtuba. Kaj se zgodi, ko je glasbenikov glas uporabljen v namene parodične ali satirične pesmi? Domnevno ima v tem primeru še vedno prednost interes glasbenih založb. Odločitev je naletela na kritike o dvoličnosti podjetja, ki je del Googla oziroma Alphabeta. Youtubu očitajo, da na željo glasbenih založb omejuje ustvarjalnost posameznikov, medtem ko za lastne interese oziroma interese razvoja Googlove umetne inteligence brez kompenzacije ali izrecnega ter neizsiljenega dovoljenja jemlje vsebine, ki smo jih na spletu objavili posamezniki.
Sony in Leica s certifikati za fotografije
V boj proti potvarjanju resničnosti vstopajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s fotografijo. Prejšnji mesec je nemško podjetje Leica začelo prodajati kamero m11-p, ki vsaki fotografiji dodeli edinstveni podpis. Slednji je skladen z odprtokodnim standardom iniciative za avtentičnost vsebin (CAI). Kakršna koli naknadna sprememba fotografije je zabeležena v metapodatkih fotografije, preverjanje avtentičnosti fotografij pa je možno tudi prek brezplačnih odprtokodnih orodij. Avtentičnost fotografije z omenjeno oznako je možno preveriti tudi na spletni strani ContentCredentials.org, kamor lahko naložimo fotografijo, stran pa preveri njeno avtentičnost oziroma kaj na njej je bilo spremenjenega.
Japonsko podjetje Sony je medtem zaključilo mesec dni dolg preizkus podobne tehnologije, ki je nastala v okviru koalicije za izvornost in avtentičnost vsebin (C2PA), ki bedi tudi nad stranjo Content Credentials. Tudi pri Sonyjevih fotoaparatih bodo fotografije v trenutku nastanka prejele posebno identifikacijo, ki ji pri Sonyju pravijo »rojstni list«. Podjetje se trudi, da bi omogočili čim več transparentnosti med obdelavo fotografije po zajemu in ob objavi. Tudi pri Sonyju bodo vse kasnejše spremembe zabeležene v metapodatkih fotografije. Sony bo funkcijo omogočil na prihajajočem fotoaparatu alpha 9 III ter s pomočjo programske posodobitve še na fotoaparatih alpha 1 in alpha 7s III.
Takšen pristop k avtentičnosti fotografij pomeni, da bi fotografije v bodoče imele verodostojnost zgolj v primeru, ko bi vsebovale popolno dokumentacijo. Fotografije, ki identifikacijske številke oziroma rojstnega lista ne bi imele, bi bile potencialno lažne. Žal tak pristop tudi pomeni, da bi za zagotavljanje avtentičnosti svojih fotografij morali kupiti fotoaparate oziroma naprave, ki takšno označevanje podpirajo. Omogočanje teh storitev tudi na starejših napravah s pomočjo programskih posodobitev je korak v pravo smer.
