Logos in mythos sta dva načina opisa sveta. Prvi je racionalen, sistematičen in analitičen. Želi razvozlati svet, ga narediti nedvoumno razumljivega in zlasti uporabnega. S pomočjo logosa uspe človek bibavico morja, veter ali sončne žarke spremeniti v vir energije za svoj dom in »gorivo« za sodobne avtomobile. Mythos je medtem poizkus zaobjeti tisto neizrekljivo o svetu v nekaj, kar lahko povemo v obliki pripovedi. Svet poizkuša predstaviti v kontekstu in hkrati osmisliti človekovo mesto v njem. Kot tak bistveno vzbuja čustveni odziv. Logos je dobro delujoči javni prevoz. Je racionalna izbira, ki ti da, kar potrebuješ. Kaj pa je mythos? Podjetji Ferrari in Pininfarina sta bili leta 1989 prepričani, da imata odgovor.
Z razvojem mythosa sta želeli podjetji obrniti nov list v dizajnu luksuznih avtomobilov. Cilj je bil ponuditi nekaj futurističnega in sanjskega v enem. Razvoj koncepta se je začel pod taktirko Enza Ferrarija, zaključili pa so ga drugi. Veliki Enzo je namreč 14. avgusta 1988 umrl in bil pokopan v krogu družine že naslednji dan. Avtu zato pravijo tudi Enzov labodji spev in oporoka.
Osnova je bila legendarna testarossa
Pod dizajn mythosa sta se sicer podpisala oblikovalca Pietro Camardella in Lorenzo Ramaciotti iz Pininfarine. Za osnovo sta vzela koncept ferrarija 166 MM iz leta 1949. Gre za majhen športni dvosed, brez strehe. Oblikovalski koncept je sicer znan tudi pod imenom barchetta oziroma čolniček. Podobnost s čolničem je pri mythosu sicer dosti večja kot pri 166 MM. Če bi mythosu odvzeli kolesa in mu dodali kobilico, bi bil videti zelo doma na morju ob amalfski obali. Strojno pa so za osnovo vzeli legendarnega ferrarija, ki ga pozna vsak otrok 80. let – testarosso, s katerim si deli zmogljivosti. Njegov 4,9-litrski 12-valjnik zmore ustvariti 390 konjskih moči (287 kW) pri 6300 vrtljajih na minuto in navor 354 Nm pri 4500 vrtljajih na minuto. Najvišja hitrost mythosa naj bi bila pri 290 km/h.
Prav v primerjavi s testarosso se kažejo vse razsežnosti odmika mythosa od ustaljene prakse dizajna v 80. letih. Ko si predstavljamo luksuzne športne avtomobile te dobe, prevladujejo oglate podobe. Krivine, ki so prisotne, dajejo vtis, kot da so nastale zaradi hudih sil, ki delujejo na avto med agresivno vožnjo po cesti. Ko jim ob bok postavimo mythosa, se zdi, kot da so tega poslali na vesoljsko popotovanje s hiperpogonom, med katerim so se zgladili vse gubice, odvečno kožo pa je nategnilo k zadnjim kolesom. Podobno posegu neetičnega lepotnega kirurga, ki do skrajnosti nategne obraz davno upokojeni starleti s sanjami o mladosti.
Občinstvo presenečeno, kritiki navdušeni
Ko so mythosa leta 1989 v izdihljajih japonskega gospodarskega balončka predstavili na Tokijskem avtosalonu, je naletel na presenečeno občinstvo. Kritiki so ga oboževali. Avtu so leta 1990 podelili tudi nagrado Car Design Award za najboljši koncept avtomobila. Pri Pininfarini se spominjajo: »Mythos je bil zelo cenjen zaradi popolnega ravnovesja med estetsko čutnostjo in tehnično racionalnostjo.« Kljub temu mythos dlje od koncepta ni prišel. Domnevno to niti ni bil načrt, saj ni bil skladen s predpisi, je pa avto med predstavitvijo v Tokiu padel v oči japonskemu zbiratelju Shiru Kosaki. Dve leti naj bi Kosaka prepričeval Pininfarino, naj mu proda mythosa, kar mu je na koncu tudi uspelo za nerazkrito vsoto. Avto je pridružil svoji bogati zbirki abarthov in Pininfarininih izdelkov. Zbirko je kasneje dal na ogled javnosti, ko je ob vznožju gore Fuji odprl muzej Gallery Abarth Museum. Tri desetletje kasneje je muzej zaprl vrata, mythos pa se je vrnil Pininfarini, ki ga sedaj razkazuje v svojem muzeju v italijanskem mestu Cambiano. Leta 2019 se je mythos za kratek čas pokazal tudi na ulicah Monaka.
Čeprav je pravi mythos zgolj en in edinstven, naj bi se dva primerka nahajala tudi v posesti brunejskega sultana in njegovega brata. Eden v rdeči in eden v turkizni barvi. Domnevno gre za posebno naročilo, so pa oblikovalski strokovnjaki mnenja, da od pravega mythosa odstopata po nekaterih potezah. Mythos je služil tudi kot neposredna inspiracija za ferrari F50. Ali so pri Ferrariju in Pininfarini z mythosom zares uspeli osmisliti odnos človeka in avtomobila, težko rečemo, preden z njim ne naredimo kak krog. Je pa zagotovo pomenil prelomnico v dizajnu. »Ferrari mythos je definicija sanjskega avtomobila,« pravi avtomobilski novinar Thanos Pappas. »Uvedel je več oblikovalskih elementov, ki so vplivali na prihodnost razvoja avtomobilov in pripravil rdečo nit za Ferrarijeve modele v 90. letih. Njegovi čudni proporci, široka, nizka in mišičasta drža sevajo moč in brutalnost. Iracionalen trup v slogu barchette pa ga dela bolj mamljivega od mnogih modernih super avtomobilov.«
