Henry Kissingeer se je rodil 27. maja leta 1923 v nemškem Furthu, skupaj z družino pa je pobegnil pred nacističnim preganjanjem Judov v ZDA leta 1938. Leta 1943 je dobil državljanstvo, postal vojak med drugo svetovno vojno, kasneje pa je doktoriral na univerzi Harvard, kjer je tudi predaval. Zanimala so ga vprašanja diplomacije in nacionalne varnosti. V vladi Richarda Nixona je bil najprej svetovalec za nacionalno varnost, leta 1973 pa je postal državni sekretar.
Nobelov nagrajenec, po drugi strani pa obravnavan kot vojni zločinec
Kissinger je dobil Nobelovo nagrado za mir zaradi dogovora o umiku ameriške vojske iz Vietnama, po drugi strani pa ga številni obravnavajo kot vojnega zločinca zaradi ameriške politike boja proti levičarskim vladam v Latinski Ameriki v 70. letih prejšnjega stoletja. Kissingerja krivijo tudi za ameriško kampanjo bombardiranja Kambodže v času vietnamske vojne, ki je pripeljala do vzpona morilskega režima Rdečih Kmerov in za podporo državnemu udaru proti legitimni demokratični vladi Čila.
Kissinger je bil vodja tajne diplomacije, ki je pripeljala do obiska predsednika Richarda Nixona na Kitajskem leta 1972 in normalizacije odnosov, ki je komunistično državo leta 1971 uvrstila med stalne članice Varnostnega sveta ZN.
Z Nixonom sta bila v tesnih odnosih, čeprav ga je predsednik glede na posnetke iz Bele hiše, ki so bili razkriti po aferi Watergate, žaljivo imenoval za »svojega Juda«. Nixon je odstopno izjavo zaradi afere naslovil na Kissingerja, s katerim sta skupaj molila na predvečer odstopa.
Kissinger je ostal na položaju državnega sekretarja tudi v vladi predsednika Geralda Forda, od položaja pa se je poslovil z nastopom vlade demokratskega predsednika Jimmyja Carterja leta 1977.
Po slovesu od aktivnega delovanja v vladi je pisal knjige, predaval in ustanovil svetovalno podjetje za mednarodne zadeve. Bil je tudi član komisij in neformalni svetovalec številnim predsednikom ZDA.
George Bush mlajši ga je leta 2002 imenoval za predsednika komisije za preiskavo terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001, vendar je s tega položaja hitro odstopil. Bernie Sanders se je na primer leta 2016 v času boja za demokratsko predsedniško nominacijo pohvalil, da Kissinger ni bil nikoli njegov prijatelj, bil pa da je prijatelj Hillary Clinton. Ta je na položaju državne sekretarke v vladi Baracka Obame večkrat poiskala nasvet tudi pri Kissingerju.
Kissinger je zagovarjal politiko zadrževanja namesto konfrontacije in to je privedlo do kasnejših oborožitvenih sporazumov s Sovjetsko zvezo, na Bližnjem vzhodu pa je bil po Jomkipurski vojni leta 1973 znan po tako imenovani taksi diplomaciji med Izraelom in arabskimi državami.
Zagovorniki človekovih pravic mu zamerijo realpolitiko, saj pravic v tujini ni nikoli postavljal v ospredje nacionalnih interesov ZDA, njegova dediščina iz vietnamske vojne pa je kljub Nobelovi nagradi za mir leta 1973 za Pariški sporazum mešana.
Kljub Nixonovi obljubi pred volitvami 1968, da ima tajni načrt za končanje vojne, se je ta vlekla naprej vse do padca Sajgona, današnjega Hošiminha, ko so sile Severnega Vietnama zavzele Južni Vietnam.
Nekateri svetovni politiki izrekajo sožalje
Iz sveta se vrstijo številni odzivi, saj je Henry Kissinger pustil neizbrisen pečat na ameriški zunanji politiki. Bivši predsednik ZDA George W. Bush ga je opisal kot enega najbolj zanesljivih glasov v zunanji politiki, Kitajska in Japonska pa sta pohvalila njegova prizadevanja k stabilnosti v Aziji. »ZDA so s smrtjo Henryja Kissingerja izgubile enega svojih najbolj zanesljivih in izrazitih glasov v zunanji politiki,« je včeraj dejal George W. Bush. Dodal je, da Kissingerjev vzpon od nemškega begunca do vrha zunanjepolitičnega odločanja v ZDA »pove veliko tako o njegovi veličini kot o veličini Amerike«.
Kitajski veleposlanik v ZDA Xie Feng je Kissingerja označil kot starega prijatelja Kitajske in se poklonil diplomatu, ki je bil ključen pri normalizaciji odnosov med ZDA in Kitajsko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»To je velikanska izguba za obe državi, pa tudi za ves svet. Zgodovina si bo zapomnila njegov prispevek k normalizaciji kitajsko-ameriških odnosov. Vedno bo ostal živ v srcih kitajskega ljudstva kot najbolj cenjen stari prijatelj,« je poudaril.
Tudi kitajska državna televizija CCTV se je poklonila ameriškemu državniku in pozdravila njegov zgodovinski prispevek k odpiranju vrat odnosom med ZDA in Kitajsko.
Japonski premier Fumio Kishida je ravno tako pozdravil prispevek Kissingerja k miru in stabilnosti v Aziji, vključno z normalizacijo diplomatskih odnosov med ZDA in Kitajsko. »Rad bi izrazil svoje iskreno spoštovanje do njegovih velikih dosežkov,« je še dodal.
