Izraelsko intenzivno bombardiranje Gaze se nadaljuje. Nekateri izraelski mediji še naprej hvalijo svojo vojsko, ker da je »kar« tretjina ubitih Palestincev pripadnikov Hamasa in »samo« dve tretjini civilistov. Ta ocena sicer po uradnih podatkih palestinske strani ne drži, saj skoraj polovico od vseh 20.000 in več Palestincev, ki so umrli zaradi izraelskih napadov po 7. oktobru, sestavljajo mladoletniki (polovica Palestincev je mlajših od 18 let), med preostalimi pa so večinoma ženske in stari ljudje.
Na severu Gaze ni več bolnišnice
Mnogi Palestinci so v zadnjih tednih izdihnili, ker ranjeni ali bolni pogosto nimajo dostopa do zdravnika. Na severu Gaze nobena od 20 bolnišnic ne deluje več. Generalni direktor svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je sporočil, da se je zaprla še zadnja »zaradi izčrpanosti osebja, pomanjkanja zdravnikov in ker ni elektrike, vode, hrane in zdravil«. Francoski analitik Pascal Boniface je na svojem spletnem videu izjavil: »Precejšnja brezbrižnost Zahoda do več kot 20.000 mrtvih Palestincev, ki so žrtve izraelskih napadov po 7. oktobru v Gazi, bi lahko izničila verodostojnost zahodnih univerzalnih vrednot.«
Grozljiva novost te vojne je, da se civilno prebivalstvo, ki je ves čas izpostavljeno bombardiranju, nima kam umakniti, ker je Gaza majhno, povsem hermetično zaprto ozemlje. Spet je bila na primer bombardirana Rafa čisto na jugu ob meji z Egiptom, kamor se je prav na priporočilo Izraelcev zateklo na stotisoče Palestincev. Na petini Kan Junisa, največjega mesta na jugu, Izraelci zdaj zahtevajo evakuacijo.
Izraelska vojska je medtem objavila posnetke podzemnega predora, v katerem je bilo po njenih navedbah glavno poveljstvo Hamasa v mestu Gaza na severu enklave, menda tudi v času napadov 7. oktobra, ko so hamasovci ubili okoli 1200 Izraelcev. Danes pa so v Tel Avivu znova odmevale sirene: spet so Hamasove rakete priletele v mesto, tudi tokrat ni bilo žrtev.
Čakanje na varnostni svet
V Kairu je v sredo na pogajanja o premirju pripotoval iz Katarja voditelj političnega krila Hamasa Ismail Hanija. Posredovanje Egipta med Izraelom in Hamasom pa ni prineslo rezultatov. Palestinski islamisti namreč zdaj pogojujejo pogajanja o talcih s koncem izraelskih napadov, kar je za Izrael nesprejemljivo. Poleg tega Hamas zavrača možnost, da bi bilo novo začasno premirje po modelu tistega v zadnjem tednu novembra, to je 12 izpuščenih talcev v zameno za dan premirja in za osvoboditev večjega števila zaprtih Palestincev. V Gazi naj bi bilo še okoli 120 talcev, potem ko jih je bilo okoli 110 osvobojenih v času premirja v zadnjem tednu novembra.
Hamas med drugim od Izraela zahteva izpustitev uglednega palestinskega aktivista in politika Marvana Bargutija, čeprav prihaja iz Arafatovega Fataha, ki je Hamasov politični in ideološki nasprotnik. Barguti, ki je vodil prvo (1987–1993) in drugo intifado (2000–2005), množična upora proti okupaciji, danes velja za kredibilnega politika, ki bi lahko postal voditelj Palestincev.
Medtem ko izraelski premier Benjamin Netanjahu še naprej poudarja nujnost popolnega uničenja Hamasa in nadaljevanja bombardiranj v Gazi, v New Yorku zadnje dni na sedežu Združenih narodov potekajo intenzivna pogajanja o resoluciji varnostnega sveta, ki bi od Izraela zahtevala premirje, s katerim bi omogočili tudi večjo humanitarno pomoč za lačne prebivalce Gaze. Besedilo resolucije, ki ga pripravljajo Združeni arabski emirati, bi namreč moralo biti takšno, da ZDA ne bi glasovale proti (kar bi bil veto), ampak bi se lahko vzdržale. Ameriški predsednik Joe Biden je izjavil, da so blizu dogovora.
