Sprejeti pač moramo dejstvo, da se bodo mladostniška kazniva dejanja vedno pojavljala in da vseh ne moremo preprečiti. Pomembno vlogo imamo odrasli, ki lahko mladostnikom s svojim zgledom kažemo, da se takšne oblike vedenja ne splačajo in so napačne z več vidikov. Kot družba moramo biti pozorni na to, da se nasilne oblike vedenja ne glorificirajo ter da posameznik prek njih ne dobi slave in pozornosti. Pri iskalcih pozornosti je namreč vsaka oblika pozornosti nagrada: ali je pohvaljen ali pa se nad njegovimi dejanji zgražamo. Najhujša kazen zanje je prezir in izkušnja, da njihova dejanja niso dosegla nobenega učinka (kar seveda ne pomeni, da mu ni treba za svoja kazniva dejanja odgovarjati). Določeni skandinavski mediji to upoštevajo, saj o storilcih nasilnih dejanj ne poročajo več. V Združenih državah je še vedno močno prisoten trend, ko storilca množičnih pobojev povzdignejo na status zvezdnika z objavo njegove slike, posnetkov njegovih dejanj, družinskim ozadjem ter osebno zgodbo. Nato pa so začudeni, da so takšni dogodki vse pogostejši. x Nedeljski dnevnik
Nepreslišano: dr. Tristan Rigler, klinični psiholog
Preventivno lahko delujemo, če otroke in mladostnike učimo empatije, medsebojnega spoštovanja, solidarnosti in predvsem konstruktivnega sodelovanja Primeri nesmiselnega nasilja med njimi so se vedno pojavljali in se vedno bodo. Na srečo pa se pojavljajo v tako majhnem številu, da ni razlogov za alarm. Vedeti moramo tudi, da je takšna vedenja skoraj nemogoče uspešno napovedati in predstavljajo velik izziv za strokovnjake. V vsakem primeru pa je potreben individualni pristop in je zmotno mladostniško nasilje projicirati na celotno populacijo mladostnikov.
Tristan Rigler (Foto: Bojan Velikonja)
