»Ponarejeno blago povzroča dejanske stroške - za potrošnike, za blagovne znamke in za naša gospodarstva. Najnovejša študija kaže zelo resnične stroške v smislu izgubljene prodaje in delovnih mest v EU,« je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa objavo pospremil izvršni direktor EUIPO Joao Negrao.
Nemška industrija igrač je med najbolj prizadetimi sektorji v EU, saj je zaradi ponaredkov ob tretjino letnih prihodkov. V sektorju oblačil je najbolj prizadet Ciper, pri kozmetiki pa Francija.
Ugotovitve, ki temeljijo na podatkih med letoma 2018 in 2021, kažejo, da ponaredki najbolj bremenijo tekstilni sektor, ki je letno ob 12 milijard evrov ali 5,2 odstotka njegovih skupnih prihodkov.
Tri milijarde evrov izgube predstavlja ponarejena kozmetika, milijardo pa igrače, pri čemer EUIPO opozarja, da "ponarejanja, tako kot vsake nezakonite dejavnosti, ni mogoče natančno oceniti", je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Ponarejanje močno vpliva tudi na evropski trg dela. Glede na študijo je bilo v tekstilnem sektorju izgubljenih 160.000 delovnih mest, v sektorju kozmetike 32.000 in v sektorju igrač 3600, je navedla dpa. AFP pa je dodala oceno EUIPO, da Nemčija zaradi ponaredkov letno izgubi 40.000 delovnih mest, Italija 24.000, Francija in Španija pa sta ob 15.000 delovnih mest.
Nemčija, Francija, Italija, Španija in Avstrija so države, ki so zaradi ponaredkov najbolj prizadete, saj skupaj predstavljajo polovico letne izgube EU.
Urad je svoje ugotovitve oblikoval na podlagi števila ponaredkov, ki jih je zasegla policija, in na odstotku Evropejcev, ki so priznali, da so kupovali ponarejene izdelke.
Študija iz junija 2023 je pokazala, da se tretjini Evropejcev zdi sprejemljivo kupiti ponaredek, če je cena originalnega izdelka previsoka, med mladimi anketiranci pa je ta delež 50-odstoten.
