Spodnji dom francoskega parlamenta je nepričakovano zavrnil priseljensko reformo, enega ključnih projektov vlade predsednika Emmanula Macrona, ki je tako utrpel velik politični udarec, zaradi česar je odstop ponudil pristojni notranji minister Gerald Darmanin. Reformo je potopila naključna naveza skrajne desnice in skrajne levice, ki sta obe glasovali proti s trditvami, da je reforma premalo oziroma preveč radikalna, pridružili pa so se jima še številni poslanci opozicijskih republikancev.
Vlada premierke Elisabeth Borne trdi, da Francija potrebuje boljše in učinkovitejše upravljanje migracij ter možnost hitrejšega izgona nevarnih oseb. Pripravila je predlog, ki na eni strani pospešuje integracijo migrantov s hitrejšo obravnavo azilnih vlog ter prišlekov brez dokumentov v sektorjih s pomanjkanjem delovne sile, na drugi pa pospešuje izgon nezakonitih priseljencev ter jim jemlje vso zdravstveno oskrbo razen urgentne, parlamentu pa daje pooblastilo za določanje letnih priseljenskih kvot.
Predlog zakona zavrnili brez razprave
Predlog je prvi obravnaval zgornji dom parlamenta, senat, kjer ima večino desnica in kjer so ga spremenili tako, da se precej bolj osredotoča na omejevalne ukrepe. Zato so ga v parlamentu zavrnili na levici, proti njemu so tudi veliki sindikati. Na desni pa so trdili, da je zakon še vedno preblag. »Francoze smo ubranili pred migracijskim cunamijem,« je rekla vodja skrajne desnice Marine Le Pen, potem ko je v ponedeljek proti zakonu glasovalo 270 poslancev, za pa 265. Še večje ponižanje za vlado je dejstvo, da poslanci o predlogu zakona sploh niso razpravljali, ampak so ga zavrnili vnaprej, še preden bi govorili o vsebini in več kot 2500 predlogih amandmajev.
Macron potem ni sprejel ponujenega odstopa Darmanina, ki je eden najbolj izpostavljenih francoskih politikov. Vlada pa je včeraj sporočila, da se bo zavzela za ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki bo imela nalogo morda še do konca leta uskladiti predlog zakona z opozicijo tako, da bo imel dovolj podpore. Komisijo bo sestavljalo po sedem poslancev iz vsakega doma parlamenta.
Ob zavrnitvi reforme se je postavilo tudi vprašanje, ali bo Macron morda spet poskusil zaobiti parlament, tako kot ga je ob sprejemu sporne pokojninske reforme. Vlada pravi, da takšne poteze nima v načrtu.
