Časi romantike na kraft sceni so bili takrat res že mimo. Čeprav je v Sloveniji nekaj čez sto kraft pivovarn, ki so vključene v trošarinski sistem, je tistih resnih še vedno bolj malo, zato smo v zgodbo vstopili preračunljivo in podjetno in ravno še ujeli zadnji vlak. Pripravili smo temeljito analizo trga in prišli do zaključka, da nam lahko uspe. Danes imamo stabilno podjetje, zaposlenih imamo dvanajst ljudi ter pet priložnostnih sodelavcev, pivo pa smo tudi že začeli izvažati. Ena izmed naših prednosti je, da imamo lastno distribucijo, zaradi česa imamo popoln nadzor tako nad proizvodnjo kot prodajo. Večina kraft pivovarjev namreč prodaja svoje pivo prek distributerjev, mi pa smo vzpostavili svojo mrežo in smo prisotni po vsej Sloveniji, kamor osebno razvažamo naša piva.
Ampak v trgovinah pa niste prisotni.Še ne. Smo pa že podpisali pogodbe z nekaj trgovskimi verigami, tako da bodo naša piva že kmalu prisotna na policah večjih trgovcev. Želeli smo, da se naša piva, preden pridejo v trgovske centre, prej pozicionirajo na trgu na področju gostinstva.
V Sloveniji imamo le dva večja distributerja kraft piv. Je tudi to problem, da se slovenskega kraft piva ne proda v večjih količinah?Slovenija je majhen trg. Zdaj ko smo piva začeli izvažati, šele vidimo, kakšna je količinska razlika v naročilih iz tujine in tistih z domačega trga. To je povsem neprimerljivo. V tujini so nas najprej vprašali, koliko piva smo sploh sposobni proizvesti, pa naj gre za Dansko, Finsko ali Italijo.
Se morate tudi prilagajati trgu z določenimi slogi piv?Seveda. Danes moraš imeti bistveno širši nabor različnih slogov piv. V ponudbi moraš imeti denimo vsaj eno kislo pivo, ker je kar nekaj takšnih, ki pijejo samo ta piva. Je pa to izrazito sezonsko pivo. Tendenca je še, da trg vse bolj zahteva primarni okus klasičnih lagerjev. Če se je na začetku proizvodnja kraft piv popolnoma odmaknila od teh klasik, je danes tudi že med ljubitelji kraft piv vse več takšnih, ki pijejo lager piva, proizvedena v kraft pivovarnah. Lager piva bodo nedvomno največji trend v bližnji prihodnosti. Vse se je na neki način zavrtelo v krogu. Od lagerja nazaj na lager.
Saj večina slovenskih kraft pivovarn že na veliko proizvaja lagerje. Vi ste pravzaprav eni redkih, ki ga nimate.To je res, imamo pa pivo sloga ale, ki smo ga poimenovali lagerish pivo in je nekakšen ameriški odgovor na evropski lager, saj mu je po okusu zelo podoben, in je naše najbolj prodajano pivo. Težava pri proizvodnji lagerja je, da za proizvodnjo potrebuješ več tehnologije in večjo kapaciteto, saj ti pivo, preden pride na trg, zaseda fermentorje več mesecev in vmes ne moreš variti piva. Ale pa lahko pride na trg že po treh tednih.
Koliko različnih piv imate torej?Okrog dvanajst. Je pa to odvisno tudi od letnih časov. Zdaj ko se piva še ne spije toliko kot poleti, ga že varimo na zalogo, da ga bomo imeli dovolj za vse sončne dni, ki še prihajajo v tem letu.
Redke so slovenske kraft pivovarne, ki imajo tudi svojo pivnico oziroma degustacijski prostor s točilnimi pipami lastnih piv. Vaša je največja in spominja na klasične nemške ali češke pivnice. Kako to, da ste se odločili za tovrstno gostinsko zgodbo?To so bile naše sanje in želje že od začetka, ker od Novega mesta do Zagreba ni nobene pivnice, hkrati pa je bilo, preden smo jo odprli, splošno prepričanje v okolici, da ni nobene možnosti, da bi pivnica, ki ne toči laškega in uniona, sploh lahko preživela. Danes smo zelo dobro zasedeni, organiziramo razne dogodke, naj bodo standupi, pub kvizi ali koncerti, in predstavljamo naša piva ob raznoliki hrani. Naša pivnica je postala živahno gastronomsko in družabno središče v Brežicah, k nam pa hodijo tudi turisti iz Čateških toplic in iz Zagreba.
V Sloveniji pub kviz scena ni razvita. Je to vpliv Hrvaške, kjer so tovrstna kviz tekmovanja nacionalni miselni šport?Da, na Hrvaškem so pub kvizi izredno popularni in želeli smo, da bi se začeli razvijati tudi pri nas v Sloveniji. Lani smo organizirali prvi tovrstni kviz, letos pa je, kadar imamo razpisan termin, pivnica razprodana.
Prva revolucija domačih pivovarn se je zgodila pred petindvajsetimi, ko je nastalo kar nekaj domačih pivovarn z lastnimi pivnicami, kjer so stregli tudi hrano. Ko so se začele pojavljati kraft pivovarne, se je začelo govoriti o spajanju piva s kuhinjo bolj moderne narave. Ampak zdi se, da v vseh teh letih nismo prišli dlje od burgerjev. Kako ste sestavljali jedilnik, ki se navezuje na pivo?Izhajali smo iz trendov in lastne vizije, ker smo hoteli, da bi imeli v Brežicah nekaj drugačnega in da bi okolici predstavili naša piva tudi ob dobri hrani. Burgerje moramo imeti, ker so najbolj popularna in najbolj prodajana hrana ob pivu, s tem da so naši sestavljeni izključno iz lokalne govedine. Drugače pa so na jedilniku še pečena rebrca, skuhana po postopku sous vide in nato pečena na žaru, neapeljske pice, t-bone steak krškopoljca, ribe s krompirčkom, perutničke, piščanec v več variacijah, razne solate, klobase v chiabati ter tudi povsem vegetarijanske in veganske jedi. Razvili smo tudi svojo sladico, nekakšen odgovor na tiramisu, pri čemer je kava pripravljena z našim temnim pivom, zato smo jo poimenovali piramisu.
Je pa zanimivo, da imate v ponudbi pijač tudi cviček in nekaj drugih vin.Razmišljali smo o tem, da če si nekdo zaželi kozarec vina, naj ga dobi, zato sodelujemo z nekaj lokalnimi vinarji. Zaradi tega ne bomo prodali bistveno manj piva. Cviček je zaščitni znak Posavja, zato pač mora biti na seznamu pijač. Saj imamo tudi kokakolo in kokto, sokove, limonade, ne samo pivo. Radi bi bili lokalna pivnica, zato imamo v ponudbi čim več lokalnih stvari in z marsikaterimi pridelovalci in kmeti, od katerih dobivamo sestavine za naše jedi, tudi pripravljamo skupne dogodke. Tudi vinarji so naši podporniki.