Društvo AED Slovenija je lani večkrat postavilo svojo stojnico v nakupovalnih središčih in tam nagovarjalo mimoidoče, da bi del dohodnine namenili njim in da bo šel denar za nakup defibrilatorjev. "V Kranju je bil odziv res zelo velik, tako da smo se z županom že pogovarjali o tem, da bi bili lahko v prihodnje večkrat prisotni tudi na kakšni od številnih kranjskih prireditev. Veste, taka dobrodelnost, ko se nekdo odloči, da del dohodnine nameni za nakup defibrilatorjev, prav nič ne stane, preverjeno pa rešuje življenja," je dejal Samo Oblak, projektni vodja društva.
Srčni zastoj po podatkih Rdečega križa sicer vsako leto doživi več kot 1500 ljudi. Možganske celice začnejo odmirati že med tremi do petimi minutami po srčnem zastoju, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno mnogo daljši, zato je prvih nekaj minut po srčnem zastoju ključno pravilno ukrepanje očividcev. “Če bi ti nemudoma začeli izvajati temeljne postopke oživljanja še pred prihodom reševalcev, bi lahko rešili kar od dva- do štirikrat več življenj. Srčni zastoj doživi od štiri do šest oseb na dan. Nujna je takojšnja pomoč. Pri oživljanju s stiski prsnega koša in umetnim dihanjem je ključna uporaba defibrilatorja. Pomembno je torej, da so defibrilatorji široko dostopni po vsej Sloveniji. Pri nas je zdaj nameščenih slabih 3000 defibrilatorjev, potrebovali pa bi jih najmanj 100.000. Prav tako ni sistemske rešitve in enotne baze, da bi ljudje vedeli, kje so defibrilatorji postavljeni.” je še dodal Oblak in pri tem opozoril, da je pri gasilnih aparatih je zakonsko določeno, na koliko kvadratnih metrih morajo biti nameščeni, kdo in v kakšnem časovnemu intervalu ga mora pregledati, ali je ustrezno napolnjen in podobno. V primeru defibrilatorjev pa to ni zagotovljeno, čeprav je zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsaka deseta oseba s srčnim zastojem.
V Kranju je že zdaj nameščenih 68 defibrilatorjev, njihove lokacije pa so označene na posebnem zemljevidu na spletni strani občine. Letos bodo z denarjem od donacije namestili še osem novih, na Britofu bodo postavili dva, na Golniku, v Hrastjah, na Joštu, na Kokrici, Primskovem in v Stražišču pa po enega. Na kranjski občini so ob prejemu donacije posebej izpostavili dejstvo, da so za nove defibrilatorje pravzaprav s svojimi donacijami oziroma namenitvijo dela dohodnine Društvu AED Slovenija poskrbele Kranjčanke in Kranjčani. Ob tem so se še zavezali, da bo denar koristno uporabljen, zato bodo del sredstev za nakup osem novih naprav prispevali tudi iz proračuna.
Kranjska občina ima od leta 2020 certifikat srcu prijazna občina, občanom pa je brezplačno na voljo tudi mobilna aplikacija iHELP, s katero lahko hitreje sprožijo klic na pomoč, prikazuje pa tudi mrežo defibrilatorjev, vsebine prve pomoči, lokacije zdravstvenih ustanov in podobno. Poleg nakupa in postavitve novih defibrilatorjev bodo v Kranju letos poskrbeli tudi za nakup nove opreme za prve posredovalce.
