Iz Banke Slovenije so sporočili, da prehajajo na aktivnejšo makrobonitetno politiko ter s ciljem obvladovanja tveganj in ohranjanja odpornosti slovenskega bančnega sistema posodabljajo nabor orodij makrobonitetne politike. V tem kontekstu so se odločili za uvedbo tako imenovane pozitivne nevtralne stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki je preventivno naravnan instrument, namenjen povečanju odpornosti slovenskega bančnega sistema, aktivirali pa so ga decembra lani. Zdaj so se odločili, da bodo morale banke z letom 2025 stopnjo tega blažilnika s trenutnih 0,5 odstotka dvigniti na 1,0 odstotka. Banke bodo morale tako za izpostavljenosti tveganjem v Sloveniji v letu dni zagotoviti več kapitala.
Hkrati pa so se z umirjanjem nepremičninskega trga v bančnem nadzorniku odločili, da sektorski blažilnik za tveganja, izhajajoča iz nepremičninskega trga, znižajo. Stopnja blažilnika sistemskih tveganj za izpostavljenosti do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, se tako znižuje z 1,0 odstotka na 0,5 odstotka. Zahtevani dodatni kapital za tveganja z nepremičninskega trga se tako znižuje.
V Banki Slovenije pravijo, da spreminjajo pristop k oblikovanju cikličnih kapitalskih makrobonitetnih instrumentov, saj želijo, da se okrepi njihova preventivna vloga. Na ta način bo tudi ob šokih, ki ne izvirajo nujno iz finančnega sistema in niso posledica prekomernega kreditiranja, na voljo kapital, ki ga je mogoče sprostiti.
Če se bodo tveganja iz okolja uresničila, bo sprostitev proticikličnega kapitalskega blažilnika zmanjšala verjetnost, da bi siceršnje zahteve glede višine kapitala omejevale banke pri podeljevanju kreditov, so pojasnili v Banki Slovenije.
