V Tirani je včeraj potekal vrh balkanskih držav in Moldavije v podporo Ukrajini. Prišel je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in udeležence pozval k skupni proizvodnji orožja in streliva, ki ju Kijevu vse bolj kritično primanjkuje. »Zanimamo se za skupno proizvodnjo z vami in vsemi našimi partnerji,« je rekel Zelenski predstavnikom Albanije, Srbije, BiH, Črne gore, Severne Makedonije, Bolgarije, Romunije, Kosova, Hrvaške in Moldavije. Dejal je, da v Ukrajini že deluje petsto vojaških tovarn, vendar pa da to ne zadošča. Predlagal je, da bi v Kijevu organizirali ukrajinsko-balkanski obrambni forum o sodelovanju, kakršne so že imeli z ameriškimi in britanskimi orožarskimi podjetji.
Ob koncu včerajšnjega srečanja so podpisali sklepno izjavo, v kateri je deset držav izrazilo pripravljenost na udeležbo na spomladanskem mirovnem vrhu v Švici. Pobudo je dala Ukrajina, temeljil pa bo na razpravi o ukrajinskem mirovnem načrtu, ki ga Rusija zavrača. Na zahtevo srbskega predsednika Aleksandra Vučića v deklaraciji ne omenjajo sankcij proti Rusiji, ki jih Srbija ni sprejela.
Danes bo v Tirani potekal še vrh voditeljev o evropskem načrtu rasti za regijo, ki se ga bo udeležil tudi komisar za širitev Oliver Varhelyi.
Evropski nakup granat zunaj EU
Zelenski pravi, da je Ukrajina od milijona topovskih granat, ki jih je v letu dni obljubila EU, dobila le 300.000 granat. Južnokorejski obrambni minister Shin Won Sik pa je dejal, da je od septembra Severna Koreja v zameno za hrano Rusiji poslala 3,5 milijona topovskih granat. Poleg tega se je Rusija preusmerila v vojno gospodarstvo. Po prepričanju evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona bi to morala storiti tudi EU, da bi bila njena pomoč v strelivu Ukrajini res učinkovita. Ponedeljkova konferenca o Ukrajini v Parizu, na kateri je Macron omenil možnost, da se v Ukrajino pošlje vojake, je naplavila idejo češkega predsednika Petra Pavla, da evropske države za Ukrajino nabavijo 800.000 topovskih granat zunaj EU. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa se je zavzela za uporabo prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja za skupne nakupe vojaške opreme za Ukrajino.
Macron se je na ponedeljkovi konferenci zavzel tudi za pomoč Ukrajini z izstrelki dolgega dosega. Francija je julija začela dobavljati tovrstne izstrelke scalp, že maja pa Velika Britanija prav takšne z imenom storm shadow. Nemški kancler Olaf Scholz pa Ukrajini še vedno noče poslati izstrelkov dolgega dosega taurus.
Poljski kmetje še naprej blokirajo mejo z Ukrajino
Še naprej pa se vleče spor med Poljsko in Ukrajino zaradi žita. Poljski kmetje še vedno blokirajo mejo z Ukrajino, s čimer protestirajo proti konkurenci ukrajinskega žita in drugih kmetijskih proizvodov. Po ruskem napadu na Ukrajino je EU napadeni državi odpravila carine in kvote. Poljski kmetje, ki imajo večinoma od 20 do 30 hektarjev zemlje, ne morejo biti konkurenčni velikim ukrajinskim podjetjem. V Kijevu sicer trdijo, da je njihovo žito na Poljskem le v tranzitu.
Kakor koli že, več tisoč ukrajinskih tovornjakov že več tednov čaka na mejnih prehodih med državama in nekatere tovarne v Ukrajini ne dobijo nujnih surovin za proizvodnjo. Ukrajinska vlada noče zaostrovati odnosov, ker se zaveda, kako pomembna je poljska meja pa tudi sama Poljska za pomoč v vojni. Vlada Donalda Tuska pa noče razjeziti svojih kmetov, ki protestirajo tudi proti evropskemu zelenemu dogovoru.
