Izvajalec gradnje je bilo Poslovno združenje Giposs, celotno graditev pa je organizirala družba Standard invest, s sedežem na Celovški cesti, katere direktor sem bil podpisani. Soseska ŠS8/2 je zgrajena na relativno majhnem zemljišču, zato so za parkiranje projektirana skupna parkirišča, in sicer pod nivojem terena. Nekaj manjših zelenic, ki se nahajajo nad parkirišči, ne zadošča za proste rekreacijske površine in otroška ter športna igrišča. V ta namen so bile predvidene večje rekreacijske površine na zahodni strani skupine blokov prav na parceli št 124/26, k. o. Dravlje, s površino 14.042 m2.
Na tej površini je v naravi, kot rečeno, oblikovan obsežen hrib. Po odstranitvi hriba, ki se že dogaja, ima družba Lesnep namen graditi tri stolpnice, najvišja naj bi imela 18 nadstropij. Skupina stolpnic, ki se imenuje Regentov kvart, bo imela 365 stanovanj s skupno površino 50.000 m2. Graditev stolpnic je nesporno predimenzionirana in je grob agresivni poseg v sicer mirno sosesko Brilejevo. V teh stolpnicah bo okoli 1200 stanovalcev, kar znese na celotni soseski ŠS8/2, skupaj z dosedanjimi, 2800 stanovalcev. Nevzdržne razmere za bivanje bo prispevalo tudi enormno pomanjkanje parkirišč. Celotnemu številu sedanjih parkirišč v Brilejevi ulici bo treba prišteti še okoli 400 osebnih avtomobilov oziroma parkirišč.
In kako je družba Lesnep prišla do tega zemljišča? Po podatkih zemljiške knjige je zemljišče (parc. št. 124/26, k. o. Dravlje) do leta 2002 pripadalo Mestni občini Ljubljana. Nato je MOL leta 2002 na podlagi vrednosti tega zemljišča dokapitalizirala družbo Gospodarsko razstavišče Ljubljana, le-ta pa je to parcelo okoli leta 2009 prodalo družbi Lesnina Inženiring – v stečaju, oziroma njenemu hčerinskemu podjetju Lesnep, d. o. o.
Dejstvo je, da je v času od leta 2002 do danes na tem zemljišču prišlo do večkratnega spreminjanja namembnosti zemljišča. Dne 23. 1. 2009 je mestni svet MOL sprejel odlok o spremembah PUP ŠS4-Dravlje, kasneje pa tudi dopolnitev OPN, ki je omogočil graditev treh stolpnic. Kaže, da se je »potrpežljivost« investitorju obrestovala. Po mnenju Četrtne skupnost Dravlje bo graditev stolpnic pomenila največjo blamažo za mesto Ljubljana (»najlepše mesto na svetu«). Z namenom, da se z vsemi sredstvi zoperstavi tej graditvi, je Četrtna skupnost Dravlje ustanovila Civilno iniciativo Dravlje, ki je zbrala 535 podpisov občanov in v lanskem letu vložila tožbo na pristojno sodišče z namenom, da prepreči investitorju Lesnep zgraditi omenjene stolpnice. Očitno je, da so v interesu kapitala odpovedale vse javne in strokovne službe Mestne občine Ljubljana, zato je Civilna iniciativa Dravlje vložila tožbo na sodišče.
Kljub temu, da investitor nima gradbenega dovoljenja, na zemljišču že izvaja izkope in odvoz zemlje s hriba. Površno sem ocenil, da znaša prostornina »hriba« okoli 40.000 m3 oziroma 1000 velikih kamionov, kot sta videti na priloženi fotografiji. Ni pa znano, kam to zemljo odvažajo.
Prepričan sem, da je graditev stolpnic rezultat brezobzirnega in nečloveškega stremljenja za dobičkom na račun prebivalcev Brilejeve ulice, saj bodo le-ti izgubili edine rekreacijske površine. Uničenje dragocene zelene »oaze«, ki je bila s prvotnim zazidalnim načrtom predvidena kot rezervat za šolo in razširitev bližnjega vrtca, bo škodovala tudi širši okolici četrtne skupnosti Dravlje, saj za opustitev graditve stolpnic ni posluha niti pri sedanjem županu gospodu Zoranu Jankoviću. Sprašujem se, ali mu je vseeno, da v Dravljah ne bo več prostora za novo šolo in razširitev vrtca? Če se bo gradnja stolpnic kljub vsemu pričela, bo ta madež prav gotovo vplival tudi na skorajšnje županske volitve v mestu Ljubljana.
Marijan Jelenc, Ljubljana