Zavod za gozdove Slovenije, ki se je z reševanjem Krasa začel ukvarjati takoj po požaru, se v zadnjih mesecih pri obnovi srečuje z več izzivi. Najbolj težavna je obnova gozdov na strmih in težko dostopnih terenih na pogorelem Krasu, kjer se poleg nedostopnosti srečujejo še z nevarnostjo min, ki na območju ležijo še iz časa prve svetovne vojne. Kot pogosto spregledan, a pomemben problem izpostavljajo tudi zaraščenost Krasa, ki možnost ponovnih požarov še povečuje.

»Območje, ki so ga lani prizadeli najhujši požari, je verjetno eno najbolj izpostavljenih v Sloveniji. Prvi katastrofalen požar smo tukaj doživeli že v letu 2003, ko je vse skupaj pogorelo v dobri uri. Celotna zgodba se je nato ponovila v lanskem letu,« je spomnil župan občine Komen Erik Modic, ki je prepričan, da bi za reševanje takšnih območij morali začeti uporabljati inovativne pristope. »Po eni strani si želimo ohraniti kraško krajino, po drugi pa zmanjšati možnost, da se takšni uničevalni požari ponovijo,« je pojasnil.

Izbran inovativen pristop

Kljub temu da so bili na Zavodu za gozdove na začetku glede ideje precej skeptični, so v sodelovanju s hrvaškimi strokovnjaki iz organizacije Projekt O2 našli primeren način. Izbrano podjetje je specializirano prav za sejanje semenskih kroglic z droni, po pristopu, ki so ga razvili sami. Kroglice, ki jih bodo testno odvrgli na kraški teren, so narejene iz osnovnih materialov, ki so iz Slovenije. Pomembno je namreč, da na območju ne bi prišlo do vnosa tujerodnih vrst. K rasti želijo spodbuditi lipo slovenskih provenienc, trokrpi javor in maklen, ki so vrste, primerne za obnovo na tem območju.

Oblika in sestava kepe s semeni omogoča osnovne biološke pogoje za rast. Ko mlada rastlina vzklije, ob njej tako rastejo še druge podporne vrste, ki rastlini omogočajo osnovno zaščito in podporo. »Žogica mora biti oblikovana dovolj močno, da jo lahko s pomočjo letalnika spustijo skozi aparat na želeno mesto. Mečemo jo lahko s 40-metrske višine, pa ostane cela,« je pojasnil biolog Dušan Jelić. Kroglice želijo zaščititi predvsem pred voluharji in vevericami, ki semena pogosto izberejo za hrano.

Sejanje preprečil dež

Po prvotnih načrtih naj bi včeraj posejali hektar pogorelega državnega gozda, kjer bodo vzpostavili tudi ustrezen monitoring, s čimer bodo preverjali stanje, a je prvi vzlet drona preprečil močan dež. Ponovne polete bodo poskušali izvesti v prihodnjih dneh. »Če se bo način izkazal za učinkovitega, bi ga v prihodnjih letih lahko uporabili tudi za sanacijo 2500 hektarov gozdov, ki so bili prizadeti v letošnjih vremenskih ujmah,« je povedal direktor Zavoda za gozdove Gregor Danev. Doslej je bilo na Krasu s posejanimi semeni skupno obnovljenih 300 hektarov gozdov in 40 hektarov s posajenimi sadikami.