Evropski parlament v evropskem volilnem letu spet dviguje temperaturo glede madžarskega nespoštovanja vladavine prava. Razočaran nad decembrsko odločitvijo evropske komisije, da Madžarski sprosti del zamrznjenih evropskih sredstev, ker je po oceni Bruslja izpolnila nekatere zahtevane mejnike glede pravosodnih reform, zdaj stopnjuje pritisk na evropsko komisijo in na evropski svet.
Madžarska je deset milijard evrov decembra dobila tik pred odločanjem evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in dodatni finančni pomoči EU. Mnogi evropski poslanci iz največjih političnih skupin (Evropske ljudske stranke, Socialistov in demokratov, Prenovimo Evropo, Evropskih zelenih in Levice) to razumejo kot podkupnino madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, da umakne svoj veto glede Ukrajine. Orban je na decembrskem vrhu to dejansko storil, a deloma – ni nasprotoval začetku pristopnih pogajanj, je pa vztrajal pri vetu na dodatnih 50 milijard evrov pomoči Ukrajini, zaradi česar se bodo morali evropski voditelji znova sestati na izrednem vrhu 1. februarja.
Sodišče o zakonitosti izplačil Madžarski
Pet največjih političnih skupin je zdaj pripravilo posebno resolucijo za zaostritev stališč evropskega sveta do Madžarske pa tudi odnosa evropskega parlamenta do komisije. Sodeč po včerajšnji razpravi v Strasbourgu bo resolucija na današnjem glasovanju tudi sprejeta. To bi pomenilo, da bo evropski parlament pripravil tožbo proti komisiji pred sodiščem EU, s katero bi preverili zakonitost sprostitve sredstev za Madžarsko. Prav tako naj bi se zaradi še vedno trajajočega spodkopavanja vladavine prava na Madžarskem nadaljeval postopek sankcioniranja članice po sedmem členu evropske pogodbe. Evropski svet bi tako po navodilu parlamenta končno ugotovil, ali je na Madžarskem prišlo do kršitev vladavine prava, in v tem primeru v skladu s svojimi pooblastili tudi ukrepal – to bi pomenilo, da bi začasno odvzeli glasovalne pravice Madžarski, za kar je potrebna soglasna odločitev vseh preostalih članic.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v nastopu pred evropskimi poslanci včeraj zagovarjala izplačilo sredstev Madžarski, saj da je ta izpolnila pogoje, ki so ji jih za to postavili. Prav tako je ocenila, da bo na februarskem vrhu mogoče najti dogovor o nadaljnji pomoči Ukrajini. Madžarska naj temu ne bi več nasprotovala, a še vedno želi, da denar za to ne pride iz sedanjega evropskega proračuna. Zaradi tega ostaja v igri alternativna možnost, da bi se šestindvajset držav uskladilo o bilateralni pomoči vsake Ukrajini.
Ostri očitki poslancev
Nova resolucija je ob napovedi tožbe proti komisiji tudi opomin izvršni veji evropske oblasti, naj ne poskuša izplačati novih tranš zamrznjenega evropskega denarja Madžarski, dokler se v praksi ne pokaže njeno izpolnjevanje zastavljenih mejnikov pri ponovnem vzpostavljanju vladavine prava. Zamrznjenih je še okoli 20 milijard evrov (kohezijska sredstva in sredstva iz sklada za okrevanje po pandemiji). »Razlog za njihovo zamrznitev je med drugim zaskrbljenost glede pravic skupnosti LGBTIQ, akademske svobode in pravice do azila. (…) Sredstva bodo ostala blokirana, dokler Madžarska ne bo izpolnila vseh potrebnih pogojev,« je zagotavljala von der Leynova.
Toda številni poslanci so ji napovedovali, da se bo evropski parlament s komisijo spet srečal na sodišču. Letele so številne kritike, da je komisija z delnim izplačilom evropskih sredstev Madžarski plačala podkupnino za umik veta glede Ukrajine. »Ceneje od tega Orban ne bo več hotel delovati. Imel bo še veliko priložnosti za veto. Politika proti Orbanu je napačna, pravna država na Madžarskem pa v razsulu,« je ocenjeval poslanec Zelenih Daniel Freund. Ostra je bila tudi liberalka Sophie in 't Veld: »Odločitev evropske komisije je spodkopala demokracijo. Evropska komisija ne deluje več kot varuhinja pogodb.« Tudi madžarska liberalna poslanka Katalin Cseh je ocenjevala, da je komisija s svojim dejanjem povabila vse evropske politike, da posežejo po izsiljevanju. Madžarsko so v razpravi branili predvsem poslanci desne grupacije Evropskih konservativcev in reformistov ter skrajno desne Identitete in demokracije.
