Medtem ko so sodniki danes odločali, ali oziroma kdaj bodo nadaljevali z opozorilnim protestom, je jutrišnja stavka tožilcev že gotovo dejstvo. Tožilci bodo tako jutri v skladu z zakonskimi omejitvami in navodili začasne vodje vrhovnega državnega tožilstva reševali le najpomembnejše primere, torej priporne zadeve, zadeve pred zastaranjem, primere, pri katerih je v veljavi ukrep začasnega zavarovanja premoženja, in pa - po navodilu vodje tožilstva - tudi vse zadeve s področja mladoletniške kriminalitete. Kot nam je danes pojasnila vodja stavkovnega odbora, novomeška tožilka Barbara Prevolšek Rajić, se bodo ob enajstih dopoldne vsi stavkajoči tožilci, ki bodo prenehali z delom, povezali prek videokonference in razpravljali o stavki, možnostih, ki jih imajo na voljo za dosego stavkovnih ciljev, posledicah neizpolnitve stavkovnih zahtev … Razprava naj bi trajala približno tri ure, po njenem zaključku pa bodo sklicali tudi tiskovno konferenco.
Kot pravi vodja stavkovnega odbora, so tožilci vladi v skladu zakonom o stavki predlagali, da naj tožilcem plačo ustrezno popravi z dodatkom v višini 1244 evrov bruto mesečno, od vlade pa niso prejeli nikakršnega odgovora. »Danes zjutraj sem vlado, ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za javno upravo še enkrat pozvala, da naj se odzovejo in začnejo pogovore,« pravi tožilka Prevolšek Rajić, ki je tokrat od vlade dobila zgolj odgovor, da so zadevo odstopili obem ministrstvom. Slednje ocenjuje kot ignoranco, po mnenju vodje stavkovnega odbora pa vlada ne spoštuje niti določil zakona o stavki, ki velevajo, da morata obe strani poskušati sporazumno rešiti nastali spor in napovedati tudi predlog za rešitev spora. Kot pravi Prevolšek Rajić, so sami vladi v ta namen predlagali že omenjeni dodatek v višini 1244 evrov, ki po besedah tožilke predstavlja razliko v plači med okrajnimi tožilci na začetku kariere in najslabše plačanimi poslanci.
O prihodnosti je danes odločal odbor sodniškega društva
Kako naprej po štirinajstdnevnem opozorilnem protestu, pa je danes odločal glavni odbor sodniškega društva. Sodniki so na sejo povabili tudi pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki pa so jo čakali zaman. Iz sodniškega društva so nam zvečer sporočili, da bodo vztrajali pri izvršitvi odločbe ustavnega sodišča, ki po njihovem mnenju ne more biti povezana z nikakršnimi sindikalnimi pogajanji, ne bodo pa več omejevali svojega dela. »Slednje bi bilo na škodo ljudi, ki za samovoljo in aroganco vlade in državnega zbora niso krivi. Očitno smo sodniki v tej državi eni redkih, ki se zavedamo pomena delovanja državnega sistema v korist ljudi. Svojih pravic, četudi gre za širše interese varstva pravne države, ne bomo uveljavljali preko strank v sodnih postopkih, pač pa izključno po pravnih poteh in z ozaveščanjem javnosti,« so sklenili v sodniškem društvu, kjer so prav tako opozorili, da vladna stran z njimi sploh ne komunicira.
Čeprav sodniki ne bodo stavkali oziroma omejevali svojega dela, pa podpirajo jutrišnjo opozorilno stavko državnih tožilcev, kot tudi sodni svet, ki od ustavnega sodišča zahteva, da naj samo določi, kako naj se v praksi odpravi protiustavno plačno nesorazmerje med plačami sodnikov (in posledično tudi tožilcev) in plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti. Pripravili so tudi vzorec individualnih tožb in načrtujejo, da bodo sodniki tožbe proti državi začeli množično vlagati v začetku marca. Prav tako bodo nadaljevali s protestnimi zbori na sodiščih. Prvi zbor »100 tog« (po aluziji na Varšavski pohod 1000 tog zaradi kršitev vladavine prava) bo že sedmega februarja.
