Morda bi res lahko tako rekli, ampak na takšnih tekmah je pomembna predstava celotne ekipe, osebna statistika ne šteje nič. Pomembno je, da smo zmagali in si sezono podaljšali vsaj še za eno tekmo, ki pa jo prav tako moramo dobiti.
Na prvi tekmi v Brunicu vam ni šlo vse po načrtih. Med tekmama ste imeli le dan premora, čemu ste namenili največ pozornosti?Veliko smo se pogovarjali predvsem o igri z igralcem več in igralcem manj, kar je bila ena naših največjih pomanjkljivosti na prvi tekmi. To smo na drugi tekmi popravili. Pred tekmo nam je trener Karhula dejal, naj ne razmišljamo preveč, da nismo misleci in naj raje uživamo v igri, ker je lahko to naša zadnja letošnja tekma v ligi ICEHL. Tekmo smo začeli z dobro energijo, prav tako nas niso zaustavile izključitve na začetku tekme, tudi ne vodilni gol nasprotnika. Na srečo smo ga hitro odmislili, kajti že do njihovega vodstva smo prevladovali v igri. Skušali smo nadaljevati v tem slogu, vseskozi smo garali in zasluženo zmagali. Toda ta zmaga ne bo pomenila prav veliko, če je na tretji tekmi ne bomo ponovili.
Kako v Brunicu ponoviti takšno igro? Kapetan Žiga Pavlin pravi, da se, predvsem je tu mislil na vas, mlajše igralce, ne boji, da ne bi imeli dovolj energije, in da vas bo morda treba držati celo malo nazaj.Popolnoma se strinjam s kapetanom. V vsakem primeru moramo tekmo začeti s podobnim pristopom kot v torek, zato bo zelo pomembno, da se po takšni zmagi umirimo. Izid 6:2 ni bil najbolj realen, zato se nanj ne smemo zanašati. Na gostovanjih je vedno težko, saj za seboj nimaš občinstva, toda če bomo mentalno pravi, kajti o telesni pripravljenosti ne dvomim, saj pridno treniramo vso sezono, se nam lahko izide.
Ali bo dodatni motiv za vas tudi to, da se letos v ligi ICEHL še vrnete v Tivoli, ki je bil v torek že lepo poln?Najprej se moramo uvrstiti v četrtfinale, šele potem bomo razmišljali o njem. Vsekakor je za vsakega igralca veliko lažje igrati pred polno dvorano kot pred prazno. V začetku sezone, ko smo v gosteh igrali dobro, je bila dvorana doma že kar lepo polna, v torek pa je bilo še posebej lepo igrati. Za naše navijače tako in tako vemo, da so najboljši v ligi.
Ste eden tistih mladih hokejistov, ki so se pred začetkom sezone vrnili domov. Kako gledate na tri leta, ki ste jih preživeli v tujini, dve v Kremsu v Nemčiji in lani v AIK na Švedskem?Prvi dve leti v Kremsu sta bili zelo pozitivni. Veliko sem se naučil, tako na osebni kot igralski ravni. Prvič sem živel samostojno, naučil sem se nemščine, tako da sem resnično veliko pridobil. Ustrezal mi je tudi način življenja. Dobro sem se razumel s trenerji, soigralci in na Nemčijo gledam samo pozitivno. Drugače je bilo na Švedskem, kjer mi samo življenje ni bilo najbolj všeč. Ne vem, morda sem preveč pričakoval. Vsekakor se je lepo vrniti domov, še zlasti v takšno ekipo, kot jo imamo v Olimpiji, in ob takšnih rezultatih. Že zdaj se veselim igranja v njenem dresu tudi prihodnjo sezono.
Letošnja sezona je za vas posebna tudi zato, ker ste se prebili do članske reprezentance.V letošnji sezoni sem bil na obeh zborih, v lanski sem tudi že bil na enem, tako da mi je z vsakim zborom lažje. Spoznavam starejše igralce, ki mi dajejo nasvete, mi pomagajo in mi vlivajo samozavest.
Kako pomembno je za vas, mlajše igralce, da imate pomoč izkušenejših igralcev?Zelo pomembno je, da imamo mlajši igralci zaslombo v starejših. V klubu nam recimo Pavlin in Pance dajeta vedeti, da moramo biti pravi profesionalci, da je treba veliko delati individualno, polna sta tudi nasvetov. Prav je tudi, da nam povesta, ko naredimo napako, kajti le tako se lahko iz tega kaj naučimo. Vse to so zadeve, ki jih mladi igralci moramo prestati, da postanemo mentalno čvrsti in konstantni v svoji igri. Bolj ko si konstanten v igri, večje zaupanje trenerja imaš. Na našo srečo imamo v klubu trenerja, ki nam zaupa, vendar tega ne jemljemo kot nekaj samoumevnega, zato se toliko bolj trudimo, da upravičimo njegovo zaupanje.