Gremo po vrsti. Na ministrstvu za pravosodje (MZP) so od omenjenih štirih »telefonistov« delali kar trije visoko rangirani uslužbenci, vsi z doktoratom znanosti. Državni sekretar na MZP dr. Igor Šoltes je bivši predsednik računskega sodišča. Dr. Simon Starček (SDS) pa je na MZP vodja službe za nepremičnine in investicije, pred tem pa bivši direktor Fursa, ali po domače davčne uprave. Če izpostavimo oba omenjena »telefonista«, sta vsekakor najbolj kompetenten kader v Sloveniji za kontrolo investicij. Bolj kompetentnih ljudi v Sloveniji ni mogoče najti, pa se je nakup pravosodne stavbe kljub temu izjalovil in umazal s korupcijo. Korupcijo v javnem sektorju pa naj bi po svoji funkciji preiskovala in preprečevala ravno računsko sodišče in Furs, ki sta ju oba »telefonista« pred tem vodila. Naslednja dva, ki sta prav tako zamenjala telefone, sta dr. Uroš Gojkovič, generalni sekretar MZP, in Klemen Žibert, glavni tajnik stranke SD. Poleg teh štirih »telefonistov« pa so sodelovali še drugi ključni kadri, povezani tako s stranko SD kot SDS. S tem so dani nastavki, da bo tudi ta korupcijska afera zvodenela in šla v pozabo.

Samo velik naivnež bi lahko verjel, da gre pri sočasni menjavi telefonov zgolj za slučaj. S to potezo so udeleženci potrdili, da so z nakupom stavbe globoko vmešani v korupcijo. Res so to zgolj indici, ki pa v Sloveniji po sodbi ustavnega sodišča ne veljajo kot obremenilni dokaz, ali pa to velja samo pri nakupu orožja ... Bomo videli, kako bodo potekali nadaljnji preiskovalni postopki, sodbe pa po vsej verjetnosti ne bomo dočakali, ker ta primer spada v kategorijo kriminala, ki mora sodno zastarati. In karavana gre dalje.

Gorazd Cuznar, Črnomelj