Marino Abramović pogosto označujejo kot botro performansa. Od zgodnjih sedemdesetih je svoje telo uporabljala kot material in preizkušala njegovo vzdržljivost: od ritmičnega zabadanja noža med prste, dokler se ni 20-krat poškodovala, do hoje po Kitajskem zidu. V svojem zadnjem javnem nastopu je sporočila, da je v sklopu projekta Longevity Method na trg poslala serijo izdelkov za nego kože in dobro počutje. Novi izdelki se tržijo v okviru »metode Marine Abramović«, hkrati pa se prodajajo kot komplet kartic z navodili, »kako ponovno zagnati svoje življenje«.
Desetletja preučevala različne nauke
Vstop Marine Abramović v velneško industrijo morda niti ni tako presenetljiv. Zdaj se predstavlja kot umetnica in življenjska coachinja, v vsem tem pa je tudi kanček ironije. Zdi se, da njeno najnovejše delo zajema tip newagevskega jezika, ki je zunaj umetnosti že dolgo predmet posmeha. »Marina je desetletja preučevala različne nauke, vključno s tibetanskim budizmom, brazilskim šamanizmom in verovanji aboriginskih skupnosti v Avstraliji, da bi odkrila poti do višje zavesti, ki se pogosto dosežejo s premagovanjem strahov,« piše v nedavno objavljeni brošuri moderne umetnosti Univerze v Oxfordu. Če se razstavnim katalogom pogosto očita nedorečen jezik, jih bistvo novejše umetnosti Marine Abramović odlično dopolnjuje.
Projekt Longevity Method je rezultat zdravljenja lajmske borelioze Abramovićeve, ki ga je leta 2017 opravila Nonna Brenner, holistična zdravnica. Rezultat njunega sodelovanja je projekt, ki od zainteresiranih potrošnikov zahteva, da se naročijo na dostop do linije izdelkov, ki vključuje tudi energijske kapljice iz grozdja in brusnic, kapljice za imunost iz česna in limone ter pršilo proti alergiji na osnovi sladkega korena. Vse to je nekoliko nenavadno za 77-letno umetnico, ki je najbolj znana po svoji pionirski konceptualni umetnosti. Abramovićeva, običajno definirana s fizičnimi zahtevami, ki si jih nalaga sama, je najbolj znana po delu iz leta 2010 Umetnica je prisotna (»The Artist is Present«). V newyorškem Muzeju moderne umetnosti je Abramovićeva več kot 736 ur sedela na stolu. Mirno in v tišini. Kar 1545 ljudi se je postavilo v vrsto, da so lahko sedeli nasproti nje in spremljali njena čustva. Tudi zato lahko glede na njeno dosedanjo kariero posumimo, da bi lahko bilo v njenem projektu, povezanem z nego kože, kar nekaj skrivnosti.
Preveč očitno, da bi izdelek vzeli resno
Ironija prodaje losjona za obraz v vrednosti 199 funtov (230 evrov) kot protistrupa, kot se Abramovićeva nejasno izrazi v videospotu, se zdi preveč očitna, da bi bil izdelek resničen. Kajti če je projekt Longevity Method še eden od njenih velikih nastopov, se je upravičeno vprašati, kaj dejansko pomeni. Očiten odgovor bi bil komentar oziroma odziv na potrošništvo, sodobno kulturo lepote in negostoljubje umetniškega okolja, ki generacijskega umetnika prisili, da podleže grabljenju denarja na račun oblikovanja lastne blagovne znamke. Druga možnost je ta, da sta Abramovićevo po lajmski boreliozi resnično očarala lik in delo zdravnice Brenner, zato popolnoma verjame v pomlajevalne lastnosti njenega losjona, ki je sestavljen iz belega kruha, vitamina C in belega vina. Prav pa je tudi, da si dopuščamo verjeti, da losjon dejansko deluje in da je Abramovićeva zaradi omenjenega stanja v sodobni družbi prisiljena priznati, da je kapitulirala pred istim poslovnim modelom, kot ga uporabljajo instagramski vplivneži. »Nonna je odločena, da bom živela 110 let,« je Abramovićeva povedala za revijo Vogue in dodala: »Umetnice resno jemljejo šele po stotem letu, tako da če mi uspe, me bodo morda končno vzeli resno.«
