Robert Golob, je na današnji redni seji DZ v odgovoru na poslansko vprašanje Janeza Žaklja (NSi) dejal, da ogrevanje na lesno biomaso v novogradnjah ne predstavlja, težave za kakovost zraka, saj se letno vgradi le okoli 500 takšnih naprav. Največja težava je po njegovih besedah v 430.000 že obstoječih napravah, kjer se večinoma uporablja stare peči.
»Čist zrak bomo reševali skozi zamenjavo 430.000 dotrajanih naprav,« je dejal premier in poudaril, da bo vlada v svojem mandatu za zamenjavo starih peči z novimi namenila štirikrat toliko denarja, kot se ga je za to doslej. Poudaril je, da nimajo namena posegati v pravice kogarkoli, še najmanj pa lastnikov gozdov.
Iz kabineta predsednika vlade so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika. Vlada pa spodbuja zamenjavo zastarelih že obstoječih biomasnih kotlov s sodobnejšimi in manj obremenjujočimi za okolje, so ponovili.
Golob verjame, da je lesna biomasa bila in vedno bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji. Po njegovih besedah se moramo vsi skupaj potruditi, da so naprave, ki jih imamo za izkoriščanje lesne biomase, čiste, napredne, moderne in ne ogrožajo našega zdravja, so predsednika vlade povzeli v njegovem kabinetu.
Žakelj je v vprašanju vladi očital, da z zakonskim predlogom, ki bi med drugim prepovedal vgradnjo kotlov na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin ter trdna in tekoča goriv pri novogradnjah in prenovah, ljudem jemlje možnost svobodne izbire in državo vodi v »pospešeno prisilno solarizacijo«.Ob napovedanih omejitvah rabe zemeljskega plina za ogrevanje, kjer vlada predlaga omejitev podeljevanja novih koncesij za graditev plinskega omrežja ter podaljševanja obstoječih koncesij, pa bo vlada po Golobovih besedahvztrajala pri določilih glede zemeljskega plina. Kot je pojasnil, sta glavna razloga za to zeleni prehod in energetska kriza leta 2022, do katere je po njegovih besedah prišlo zato, ker je gospodarska in ogrevalna politika Evrope temeljila na poceni zemeljskem plinu iz Rusije.
Poslanci zavrnili predlog za umik novega energetskega zakona
DZ je sicer v začetku seje s 43 glasovi proti 32 zavrnil predlog poslanske skupine NSi, da se predloga novega energetskega zakona umakne z dnevnega reda. Kot je dejal vodja poslanske skupne Janez Cigler Kralj, bodo določbe, ki naj bi omejile rabo zemeljskega plina in lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja, močno posegle v življenje ljudi ter vplivale na poslovanje energetskih družb, delovanje lokalnih skupnosti, gospodarstva, predvsem pa na finančni položaj gospodinjstev.
Poudaril je, da bi morali ljudem omogočiti, da se ogrevajo na način, kot ga sami izberejo. Zavrnil je očitke, da so proti zelenemu prehodu, in poudaril, da je lesna biomasa obnovljiv vir energije in da bi morali spodbujati zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi. Menil je tudi, da je v Sloveniji dobra infrastruktura za zemeljski plin in da bi jo morali ohraniti, spremembe, denimo nadomeščanje tega plina z obnovljivimi plini, pa uvesti postopno.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da predlog zakona vsebuje ogromno dobrih stvari, med drugim pospešek na področju digitalizacije,pospešitev dodeljevanja subvencij,, podlago za pravični prehod po opustitvi rabe premoga v zasavski in savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije. OPozoril je, da Slovenija zaradi nezadostnega deleža obnovljivih virov energije v skupni rabi energijeplačuje drugih državam, Hrvaški lani na primer 11 milijonov evrov.. Po njegovih besedah je treba pospešiti je treba investicije v nadgradnjo distribucijskega elektroomrežja, da se bodo lahko ti viri priklopili na omrežje.
Preberite še:
Energetski zakon: Zeleni prehod na tnalu političnih manipulatorjev
