Usnjene jakne je prakticirala tudi heavymetalska srenja. Kot pionirji usnja med metalci se navajajo Judas Priest, za razvpito kontroverzo pa velja, da so si jih kupili v gejevski trgovini, pri čemer je malenkost manj znano, da je njihov pevec Rob Halford od leta 1998 deklarirani gej. Usnjene jakne so seveda nosili tudi »šminkerji«, za katere so bili značilni tako drugi kroji kot to, da so si na njih vihali rokave. Vzorčen primer je Dragan Bjelogrlić v seriji Boljše življenje, ki tudi pred pred petimi leti, ko so se junaki nadaljevanke ob 30-letnici ponovno fotografirali, rokavov ni pozabil zavihati. Obenem je pokazal, da jakna še vedno obstaja. Usnjena jakna je nekaj, česar se ne meče stran, oziroma nekaj, za kar veš, kam je šlo, komu si jo dal ali vsaj, kje so ti jo ukradli.
Oblačilo pilotov
Vodilo tega zapisa je torej trditev, da je modo povzročila jakna iz filma Divjak. Poučimo se o ozadjih. Če preskočimo kožuharske usnjene oprave od jamskih ali predjamskih dni naprej, modno zgodovinopisje avtorstvo usnjene jakne pripisuje ameriški vojski. Leta 1917 je ameriška vojska svoje vojaške pilote opremila z usnjenimi jopiči, ki so jih ščitili pred mrazom med letenjem v tedaj praviloma še odprtih kabinah dvokrilnih letal. V drugih vojskah v času prve svetovne vojne so piloti prezebali v zgolj kakšnem vojaškem plašču več, so se pa usnjene jakne kaj kmalu razširile in bile v drugi svetovni vojni oblačilo pilotov vseh udeleženih vojnih letalstev kot tudi drugih rodov vojske.
Ameriška zgodovina vojaške usnjene jakne je najdaljša, obenem pa jasno pregledna ter klasificirana. Modelu iz leta 1917 se reče A1, a se v civilni sferi ni posebej prebil oziroma vsaj ne v tolikšni meri kot A2, ki se je pojavil v 30. letih in ki je prav tako filmsko zaslovel, ker ga je Steve McQueen nosil v filmu Veliki pobeg iz leta 1963, medtem ko je v G3, ki ga je ameriška vojska uvedla leta 1938, Tom Cruise nastopil v filmu Top Gun. Najbolj klasična oziroma izhodiščna bomber jakna, kakršna je pripadala članom posadk bombnikov, ki so leteli na velikih višinah, torej tista z vidno podlogo iz ovčje kože, iz katere je tudi ovratnik, se imenuje B3. Obstaja tudi posodobljen in manj okorno krojen model B6, ki pa je na civilnem trgu uspeh doživel po tistem, ko je podoben model začela ponujati tudi znamka Avirex, a ta v nasprotju z uveljavljenim mitom nikdar ni oskrbovala ameriške vojske. Sledile so različice usnjenih jaken in plaščev z imeni kot B7, B10 ali B15, v kakršnem je pozirala tudi Marylin Monroe in katerega še elegantnejši kroj od B3 in B6 je postavil izhodišče za to, kar se dandanes razume kot bomber jakna, naj gre za usnjeno ali iz kakega drugega materiala.
A usnjene jakne so se začele krojiti tudi v civilni sferi, za najbolj prelomno kreacijo se šteje džeki z imenom Perfecto, ki se ga je leta 1928 domislil Newyorčan Irving Schott, potomec ruskih emigrantov. Perfecto, ki je ime dobila po Schottovi najljubši vrsti kubanskih cigar, je prva usnjena jakna z zadrgo namesto gumbov, kar je bilo v tistih časih obča novost, saj patent z zadrgo datira v leto 1917. A razmah se je zgodil šele po koncu druge svetovne vojne, v kateri so se poleg usnjenih jaken še bolj kot v prvi uveljavili motocikli kot prevozno sredstvo. S Harleyjem Davidsonom na čelu, eno od dveh ameriških motociklističnih znamk (druga je Indian), ki sta preživeli veliko recesijo. Po dogovoru s Schottom so se v trgovinah z motorji Harley Davidson začele prodajati tudi usnjene jakne, ki so s tem pridobile status motociklističnega oblačila. Tako tudi oblačila Hell's Angels, razvpite motociklistične skupine, ki je v ZDA nastala leta 1948. Ustanovili so jo vojaški veterani, med katerimi je nemalo kdo trpel za posttravmatskimi stresnimi motnjami, skupina pa je od samega začetka začela pridobivati prestopniški in odpadniški sloves. Usnjena jakna je postajala in postala simbol kljubovanja prevladujočim družbenim normam. Simbol uporništva. Jamesa Deana je bilo zasebno menda težko ujeti, ne da bi bil v perfectu, čeravno zanj najbolj prepoznavno filmsko oblačilo iz Upornik brez razloga ni jakna iz usnja, temveč iz rdeče viskoze.
Upornik s srcem in zavestjo
Usnjena jakna se je v filmih sicer pojavila že pred letom 1953 in filmom Divjak. Eden prvih manekenov tega oblačila je bil Humphrey Bogart, ki je usnjeno jakno modela A2 leta 1949 nosil v filmu Tokyo Joe. Tudi Montgomery Cliff, še en velikan Hollywooda, je z usnjem poskusil pred Marlonom Brandom, in sicer v filmu Prostor pod soncem iz leta 1951. A v omenjenih dveh primerih usnjena jakna ni bila označena kot oblačilo izobčencev, kar se pa v Divjaku, v katerem Marlon Brando igra šefa motociklistične tolpe, zgodi. Kratica BRMC, ki jo imajo motoristi izpisano na hrbtu, pomeni Black Rebel Motorcycle Club, motoristi pa v filmu nadlegujejo meščane malega mesta na podoben način kot kasneje motoristi v filmu Mad Max, v katerem Mel Gibson prav tako blesti v perfectu. A Johnny, glavni junak filma Divjak, na koncu izpade dober in human, upornik s srcem in zavestjo. Če bi bilo drugače, Divjak verjetno ne bi vplival na množice in modo, kot je. K temu je tvorno prispeval tudi odziv javnih avtoritet. V Angliji je bilo film dovoljeno prikazovati šele po letu 1967, do tedaj pa je veljal za preveč nasilnega. Nezadovoljstvo z načinom prikaza motociklizma je izrazilo tudi podjetje Triumph, katerega motor nastopa v filmu, in šele leta 2014 so pri Triumphu javno priznali, da je Divjak bistveno pripomogel k njihovi prepoznavnosti. Usnjene jakne so bile dolgo prepovedane ali so jim nasprotovali na marsikateri srednji šoli, na tem nenazadnje temelji scenaristično-vizualni obrat v filmu Briljantina, ko je na začetku filma John Travolta v perfectu, na koncu pa v usnje odeta konča tudi Olivia Newton John. Izmed domačih kultnih jaken pa ne gre pozabiti vsaj na Bato Živojinovića v filmu Valter brani Sarajevo.