»Obseg rutinskega dela se je do danes že opazno zmanjšal. Zaenkrat je zamik v obravnavah onkoloških bolnikov še znotraj strokovno sprejemljivih okvirov. Z nadaljevanjem stavke in obstoječih razmer pa tega ne bo več mogoče zagotavljati,« so zdravniki ljubljanskega Onkološkega inštituta v javnem pismu opisali razmere po umikanju soglasij za nadurno delo. Onkološki inštitut je bil sicer med bolnišnicami, kjer je bil delež umikov soglasij izrazito visok. Za to potezo se je po podatkih s konca februarja odločila približno polovica tamkajšnjih zdravnikov.
Učinki sanacije
Zdravniki Onkološkega inštituta so v javnem pismu izpostavili tudi siceršnjo kadrovsko stisko. Po njihovi oceni so poleg takojšnjega reševanja težav potrebne dolgoročne strateške poteze. Za zagotavljanje primernih pogojev dela pa sta v prvi vrsti odgovorna vlada in ministrstvo za zdravje, poudarja pismo, ki ga je podpisalo 117 zdravnikov.
Bolniki z rakom so med skupinami, ki jih zakonodaje v primeru stavke posebej ščiti. Toda umik soglasij za nadurno delo lahko ob kadrovskih luknjah okrni tudi njihovo oskrbo. Zdravniki tega vzvoda, po katerem sicer ne posegajo prvič, v preteklosti niso uporabljali v isti sapi s stavko. V kolikšni meri je že vplival na število obravnav v osrednji slovenski ustanovi za zdravljenje raka, danes še ni bilo znano. Po neuradnih informacijah se nameravajo na ministrstvu za zdravje, kjer pričakujejo pojasnila o razmerah v tej bolnišnici, prihodnji teden pogovoriti z vodstvom Onkološkega inštituta.
V kirurgiji Onkološkega inštituta za bolnike v tem obdobju sicer poskrbijo kot običajno, ocenjuje tamkajšnji kirurg Erik Brecelj, ki ni med podpisniki omenjenega pisma zdravnikov. Morebitno zmanjšanje števila storitev pa ob sanaciji požarnega sistema, ki je bila potrebna zaradi napak pri gradnji bolnišnice, ne bi bilo presenečenje, je izpostavil. V obdobju sanacije je na voljo manj postelj, je spomnil Brecelj, ki je kot zdravnik na Onkološkem inštitutu vrsto let opozarjal na omenjene napake in neutemeljeno odlaganje rešitev. Razmere, v katerih bolnišnica deluje med sanacijo, pomenijo ogromno dodatno obremenitev za tamkajšnje medicinske sestre, je še spomnil. Brecelj upa, da se bo v prihodnje kdo ukvarjal tudi z njihovim položajem, pri aktualnih zahtevah Fidesa pa ga moti »uravnilovka«. »Nagrajevati bi bilo treba glede na obseg in kakovost dela. Nagraditi bi bilo treba smiselno tudi ljudi, ki delujejo samo v javnem zdravstvu in nimajo espejev,« meni Brecelj, ki vodi strateški svet za zdravstvo.
Daljše čakanje, slabši izidi
Podaljševanje čakalnih dob bi na bolnike z rakom vplivalo zelo slabo, opozarja Kristina Modic, predsednica združenja Onko Net. Podobno kot med pandemijo covida, ko je bil dostop do storitev okrnjen, bi lahko tudi nadaljevanje trenutne situacije slabo vplivalo na preživetje obolelih. »Obe strani pozivamo, naj najdejo način, da bi se premaknili z mrtve točke. Prav bi bilo, da bi imeli pri tem pred očmi življenja ljudi,« je poudarila. Zdravniki in medicinske sestre Onkološkega inštituta so zelo obremenjeni, ugotavlja sogovornica, zato bo treba poiskati skupen jezik. Spremembe bi morale zajeti organizacijo pri zdravljenju raka v Sloveniji, a tudi plačni sistem, je pristavila.
