Leta 1988 je Mateja Svet v Kranjski Gori ugnala konkurenco v obeh disciplinah in premagala takrat legendarno in večno tekmico, Švicarko Vreni Schneider. Pričela se je vsesplošna alpska smučarska evforija. V njeni poslovilni sezoni, dve leti kasneje, je na Zlati lisici v Mariboru zmagala še na veleslalomski preizkušnji.

Tri leta kasneje, leta 1991, je na podkorenski strmini v slalomu zmagala Nataša Bokal. Njena zmaga je bila zadnja zmaga v Kranjski Gori, na stopničkah pa ji je družbo delala tudi Veronika Šarec. Na veleslalomu, ki je potekal dan pred zmago, je bila Bokal druga.

Urška Hrovat je prva Slovenka z zmago v Mariboru in edina Slovenka, ki je stala na vseh treh mariborskih stopničkah. S slalomsko zmago leta 1994 je pričela svoj uspešen naskok na Zlato lisico. Naslednji dan je bila tretja v veleslalomu, leta 1997 pa je osvojila še drugo mesto v slalomu.

Tina Maze, ena najuspešnejših alpskih smučark v zgodovini, je tudi najuspešnejša domača tekmovalka. Svoje zmage je v ciljni ravnini proslavila s premetom in kar šestkrat stopila na stopničke Zlate lisice.

Leta 2002 je bila druga v veleslalomu, tri leta pozneje je prvič zmagala. Leta 2009 se je z zmago v Mariboru začel njen veliki vzpon, leto kasneje je slavila zmago v slalomu. V njeni sanjski sezoni leta 2012/13 je z zmago v veleslalomu postala tretja Slovenka, ki je osvojila zlato lisičko, ter četrta Slovenka s skupno zmago na Zlati lisici. Takrat je bila tudi druga v veleslalomu.

Štiri slovenske zmagovalke bodo Zlato lisico počastile s svojo udeležbo. Na tekmah za točkovanje svetovnega pokala pa javnost največ pričakuje od Ane Bucik, Andreje Slokar in Neje Dvornik.

Kranjska Gora bo sicer prizorišče prve tekme najvišje tekmovalne ravni v Sloveniji v zimski sezoni 2023/24.