Društvo UP je bilo ustanovljeno leta 1993 in ravno tega novembra praznujejo svojo tridesetletnico delovanja. V društvu na štirih lokacijah (Ljubljana, Trbovlje, Črnomelj, Metlika) nudijo brezplačno psihoterapevtsko obravnavo, svetovanja in informiranje za ljudi, ki so se kadarkoli srečali s težavami povezanimi z zasvojenostjo s prepovedanimi drogami.
Anito Grbič je nevladniško delovanje pritegnilo že tekom študija socialnega dela. Kot predsednica fakultetnega humanitarnega društva se je udeležila humanitarne odprave po cunamiju na Šrilanko, kjer je spoznavala tamkajšnje študente, kulturo in se soočila s travmami, ki jih ljudem prinese takšna katastrofa. Delovna pot jo je nato zanesla v gospodarstvo na področje marketinga in organizacije dogodkov, vendar ji hipne materialne nagrade v tem sektorju niso prinesle zadoščenja. Kasneje je nadaljevala študij, zaključila specializacijo zakonske družinske terapije in druga izobraževanja s področja psihoterapije ter pred tremi leti kandidirala za predsednico Društva UP.
»Kjerkoli sem bila na poslovni poti, mi nič ni prineslo dovolj zadovoljstva. Svet nevladnih organizacij pa. Mislim, da smo tu ljudje, ki zares verjamemo v svoje delo. Verjameš v dobrobit družbe, v posameznika. Tukaj se končno počutim res doma v smislu razvoja svojega poklica.«
Sopotniki
Anita Grbić uporabnike njihovih programov neformalno naziva z izrazom sopotnik.
»Na poti tega dela sem začutila ime sopotnik. V nekem trenutku, v odnosu, ki ga skupaj kreirava, sem jaz tvoja sopotnica pri odkrivanju boljših poti. Če želiva nek odnos, ki temelji na sočutju, razumevanju, medsebojni odgovornosti, potem sva sopotnika. V tem odnosu postaneva enakovredna.«
Ko se pogovarjava o delu na tako zahtevnem področju kot je odvisnost, je iz Anitinih opisov doživljanj mogoče čutiti globoko empatijo. Glede na svoje raznolike delovne izkušnje lahko primerja nevladni sektor socialno varstvenih programov in gospodarski sektor.
»Mislim, da gre za drug tip ljudi. Z več sočutja. In menim, da k temu doprinese tudi osebna izkušnja. Sicer nočem posploševati, a ljudje, ki jih spoznavam znotraj naših mrež, so bolj kot ne vsi prehodili pot sprememb in osebne rasti zaradi travmatične izkušnje v preteklosti. Ali je to izguba bližnjega ali kaj drugega. Mislim, da šele skozi takšno izkušnjo človek razvije globoko empatijo do sočloveka.«
Tudi predsednico Društva UP je v otroštvu zaznamovala preizkušnja soočanja z zasvojenostjo bližnjega. Pot sprejemanja, ozaveščanja in spreminjanja vzorcev primarne družine, da je preteklost ne bi determinirala, je bila dolga, a zelo pomembna.
Sicer pa je že v osnovni šoli vedela, da je socialno delo področje, kjer želi delati in pomagati ljudem. »Zanimivo je, da te življenje pripelje prav na tisto točko, ki te je najbolj zaznamovala. Brez neke osebne izkušnje težko na tako globok način začutiš sopotnika. Eno je teorija, eno pa tisto, kar preživiš sama.«
Zasvojenost je bolezen
Kot enega glavnih problemov na področju zasvojenosti Anita Grbić izpostavi stigmo.
»Zasvojeni so pri nas še vedno zelo stigmatizirani, veliko premalo se o tem govori s sočutjem in razumevanjem. Gre za kronično bolezensko stanje in nobena bolezen na svetu ni tako stigmatizirana, kot je ta. Včeraj sem si ogledala krasen film Everybody knows somebody (Vsak pozna nekoga). Med drugim je bil predstavljen podatek, da zasvojenost enega človeka vpliva na vsaj dvajset drugih življenj. Vsak pozna nekoga, dajmo spregovoriti o tem. Tudi svojci zasvojenih potrebujejo pomoč.«
Film so ustvarili pri angleški organizaciji Taking Action On Addiction, kjer so pri osveščanju zelo prodorni. Po Anitinih besedah so uspeli pridobiti veliko ljudi, da so odprto, brez sramu spregovorili o zasvojenosti.
»Upam, da bomo tudi pri nas naredili korake naprej in bomo bolj sprejemali ljudi, ki se soočajo z zasvojenostjo.«
Prvi temelji
Najbolj prepoznavna terapevtska in svetovalna programa Društva UP sta programa »Svetovalnica« in »Pomoč mladim in krepitev družin«. Tretji program je informativno-svetovalni in poteka v sklopu »Informacijske pisarne«. Pomagajo tudi pri pripravah za zdravljenje v komuni in delujejo na področju zagovorništva.
»V informacijsko pisarno pridejo posameznik, družina ali par po prve informacije, celostno informacijo o zasvojenosti in poteku zdravljenja oziroma okrevanja. Potem se odločijo in gredo bodisi v svetovalnico, kjer je delo na principu terapevtske pomoči in skupinskega dela ali pa, v primeru, da gre za mladostnike, v program pomoči za mlade.«
Pred letom in pol so odprli še dve enoti v Črnomlju in Metliki, saj so tam po besedah predsednice centri za socialno delo zelo obremenjeni, nevladnih organizacij pa primanjkuje. Poleg treh glavnih programov ima Društvo UP še »Šolo življenjskih veščin«.
»Imamo mesečna poljudna predavanja za splošno publiko, strokovna predavanja in delavnice po srednjih in osnovnih šolah,« dejavnosti društva opisuje Anita Grbić.
»Veliko delamo predvsem na preventivi. Tudi v novem programu »Rastemo skupaj« je več poglabljanja v družinsko dinamiko. Družina je temelj. Sama menim, da je treba starše opolnomočiti že v času nosečnosti in spregovoriti o tem, kako pomembna so prva štiri leta otrokovega življenja in njegove čustvene potrebe.«
Potovanje v notranji svet
Pri delu v društvu Anita Grbić ceni predvsem možnost potovanja v človekov notranji svet.
»To je tako razgiban poklic. Vsak dan je nekaj novega, vsak sopotnik ti nekaj da. Nikoli ni enostransko in ta dvostranskost v odnosu je seme osebne rasti. Raznolikost, pestrost v spoznavanju ljudi, ustvarjanje odnosa in odgovornost do sočloveka so stvari, ki so mi najbolj pomembne. Ko si enkrat odprt, neobsojajoč, sočuten, vidiš, da je zasvojenost samo delček v mozaiku vsega, kar človek je.«
