»Palestinci zaradi naraščajočega nasilja skrajnih naseljencev zelo trpijo. To spodkopava možnosti za trajen mir in bi lahko še povečalo regionalno nestabilnost,« je Ursula von der Leyen danes dejala v Evropskem parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podprla je sankcije proti vpletenim v napade na okupiranem Zahodnem bregu. Po njenih besedah to nasilje nima nobene zveze z bojem proti palestinskemu gibanju Hamas in se mora končati.
Španski premier Pedro Sanchez, ki je bil v zadnjem času eden glasnejših kritikov Izraela med evropskimi politiki, je medtem v nagovoru evropskim poslancem danes znova pozval k prekinitvi ognja v Gazi. »Dovolj pomeni dovolj, pobijanje nedolžnih civilistov in bombardiranje se mora nemudoma končati,« je dejal.
Po obljubah von der Leyenove o neomajni podpori Izraelu po začetku spopadov s Hamasom 7. oktobra je Evropska unija v zadnjem času zavzela nekoliko odločnejše stališče do Izraela. Možnost uvedbe sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem je v ponedeljek že omenil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Takšen ukrep bi voditelji držav članic EU lahko sprejeli na prihajajočem vrhu, ki se začne v četrtek, vendar bi moralo uvedbo sankcij proti izraelskim naseljencem podpreti vseh 27 članic unije, med katerimi glede odnosa do Izraela obstajajo nestrinjanja, navaja AFP.
To je med drugim ponazorilo tudi nedavno glasovanje o predlogu resolucije v Generalni skupščini ZN, ki zahteva takojšnjo prekinitev ognja v Gazi. Resolucija je bila potrjena s 153 glasovi za, desetimi proti in 23 vzdržanimi. Med slednjimi je bilo sedem članic EU - Bolgarija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Romunija in Slovaška, proti pa sta glasovali Avstrija in Češka.
Izrael začel poplavljati predore Hamasa pod Gazo
Izraelska vojska je začela testno poplavljati predore pod območjem Gaze, ki naj bi jih uporabljalo palestinsko gibanje Hamas, so v torek poročali ameriški mediji. V nekatere predore naj bi napeljali morsko vodo, da bi ugotovili, ali je metoda primerna za obsežnejše uničenje podzemnega sistema. Ta naj bi bil sicer dolg okoli 500 kilometrov.
Izraelska vojska ob tem domneva, da Hamas v predorih zadržuje več talcev, ki jih je zajel med napadom na Izrael 7. oktobra. Po dosedanjih izmenjavah za Palestince, zaprte v izraelskih zaporih, je v rokah gibanja še približno 135 talcev. Ameriškega predsednika Joeja Bidna so na torkovi novinarski konferenci vprašali o poplavljanju nekaterih delov mreže predorov. Po njegovih informacijah v nobenem od njih ni talcev, vendar pa je opozoril, da tega ne ve zagotovo.
Zamisel o poplavljanju predorov pod Gazo, ki naj bi jih uporabljal Hamas, je pred kratkim izpostavil načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi. Gibanje naj bi uporabljalo tudi nekatere predore in bunkerje, ki jih je med zasedbo ozemlja pred desetletji zgradila izraelska vojska, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Število ubitih izraelskih vojakov v Gazi je medtem naraslo na 115, je danes sporočila izraelska vojska. Po njenih navedbah je v torek v spopadih na severu enklave umrlo deset vojakov, kar za izraelsko stran predstavlja najbolj smrtonosen dan od začetka ofenzive konec oktobra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje na območju Gaze pod nadzorom Hamasa je bilo v palestinski enklavi doslej ubitih več kot 18.400 ljudi, večinoma žensk in otrok. Ministrstvo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočilo, da je bilo v zadnjem valu izraelskih napadov iz zraka na tem ozemlju ubitih še najmanj 50 ljudi.
V izraelskem napadu na cilje v Libanonu najmanj ena smrtna žrtev
V izraelskem napadu na cilje v Libanonu ob meji z Izraelom je bil minulo noč ubit najmanj en človek, je danes poročala libanonska tiskovna agencija NNA. V napadu je bila po njenih navedbah uničena tudi vsaj ena stanovanjska stavba. Izraelske sile so pred tem sporočile, da so iz zraka napadle položaje proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu.
Hezbolah je sicer danes sporočil, da je izgubil borca, a pri tem ni navedel, kje in kdaj je bil ubit. Medtem naj bi izraelska vojska davi obstreljevala kraj Blida na jugovzhodu Libanona blizu meje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Pred poročilom NNA je izraelska vojska sporočila, da je z letalstvom napadla položaje Hezbolaha v Libanonu. Po njenih navedbah so bile tarče izstrelišče raket in druga vojaška infrastruktura, od koder so bile na Izrael izstreljene rakete in minometni izstrelki. Dodala je, da so izraelska letala v odgovor na obstreljevanje napadla tudi položaje oboroženih skupin v Siriji.
Od napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami v Libanonu, med njimi Hezbolahom, na obmejnem območju pogosto poteka obstreljevanje, ki je doslej terjalo smrtne žrtve na obeh straneh. Gre za najhujšo zaostritev konflikta med Izraelom in Libanonom od druge libanonske vojne leta 2006.
Izraelska vojska ob tem redno obstreljuje tudi cilje v Siriji, katere del od leta 1967 tudi okupira. Napadi so usmerjeni zlasti na skupine, ki jih podpira Iran in med katere spada tudi Hezbolah.
Zaveznice vse bolj pritiskajo na Izrael zaradi vojne v Gazi
Izrael je sicer pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic zaradi vojne na območju Gaze. Med najglasnejšimi so ZDA, ki veljajo za glavno podpornico Izraela, zdaj pa so kritične, češ da je izraelsko bombardiranje Gaze kot odgovor na napade skrajnega gibanja Hamas neselektivno. Avstralija, Kanada in Nova Zelandija pa so pozvale k prekinitvi ognja. Pritiski so se okrepili ob tem, ko je Generalna skupščina Združenih narodov v torek z veliko večino podprla nezavezujočo resolucijo, ki zahteva takojšnjo humanitarno prekinitev ognja na opustošenem ozemlju.
Ameriški predsednik Joe Biden je na predvolilnem dogodku v Washingtonu v torek dejal, da je Izrael po napadu Hamasa podprla večina sveta. »Vendar pa so začeli izgubljati to podporo zaradi neselektivnega bombardiranja,« je poudaril. Kasneje je na novinarski konferenci svoje pripombe omilil in znova poudaril, da ZDA podpirajo Izrael, a dejal, da je varnost nedolžnih Palestincev še vedno zelo zaskrbljujoča. Washington sicer že več tednov poziva Izrael, naj bolje poskrbi, da v Gazi ne bo civilnih žrtev.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da se z Bidnom ne strinjata glede upravljanja območja Gaze po koncu vojne s Hamasom, kar po poročanju AFP kaže na neobičajno razhajanje med zaveznicama.
Voditelji Avstralije, Kanade in Nove Zelandije, ki prav tako veljajo za zaveznice Izraela, pa so pozvali k prekinitvi ognja. Kot so v skupni izjavi zapisali avstralski premier Anthony Albanese, predsednik kanadske vlade Justin Trudeau in novozelandski premier Christopher Luxon, cena prizadevanj za uničenje Hamasa ne biti nenehno trpljenje palestinskih civilistov. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi zmanjševanja varnega prostora za civiliste v Gazi.
V Gazi zmanjkalo cepiv za otroke
Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki ga vodi skrajno palestinsko gibanje Hamas, je danes sporočilo, da je zmanjkalo cepiv za otroke in mednarodno skupnost pozvalo k njihovi dobavi. Pri tem ni pojasnilo, natanko katerih cepiv je zmanjkalo, je pa posvarilo pred katastrofalnimi posledicami za zdravje v enklavi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Koordinatorka ZN za dobavo humanitarne pomoči na palestinska ozemlja Lynn Hastings je dejala, da Sklad ZN za otroke (Unicef) preučuje pomanjkanje cepiv za otroke. »Cepiva so ena od ključnih stvari, ki jih poskušamo pripeljati v Gazo, da bi lahko nadaljevali s kampanjo cepljenja,« je dodala.
Tudi generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Ghebreyesus je v nedeljo opozoril, da ima izraelsko obstreljevanje Gaze katastrofalne posledice za zdravje, saj z okrnjenimi zmogljivostmi deluje le 14 od 36 bolnišnic, od katerih sta le dve na severu palestinske enklave. Ob tem je poudaril, da so razmere izjemno zaskrbljujoče in da je tveganje za poslabšanje zdravstvenih razmer še toliko večje zaradi približujoče se zime.
Po navedbah WHO je sicer skupno na razpolago le 1400 od 3500 bolnišničnih postelj, v dveh bolnišnicah na severu Gaze pa je nastanjenih trikrat več ljudi od dejanskih zmogljivosti. WHO je od začetka izraelskega obstreljevanja Gaze po Hamasovem napadu na Izrael 7. oktobra zabeležila več kot 449 napadov na zdravstvene ustanove v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu.