V uvodu omenjeno prepričanje je bilo logična predpostavka, saj sem z otroškim občudovanjem opazoval impresivne gomile z neverjetno natančnostjo narezanega purana, prelite z omako, ki so kraljevale na mizi, obdani s 40 jedci. Smejali smo se ter uživali v hrani in vedri družbi. Danes vem, da si izraza delita enak zvok in isto pisno obliko zaradi fonetičnega in zgodovinskega naključja, vendar se mi to še vedno zdi prijetna asociacija.
Zahvalni dan je morda na neki način najboljši praznik v ZDA, vendar podpisana to najbrž meniva kot gurmana in kulinarična pisca – konec koncev je to edini praznik, ki je popolnoma osredotočen na prehranske dobrote. Seveda obstaja tudi višji namen zahvaljevanja za dobro letino in druge dosežke v letu, preden nastopi zima. In seveda je posredi še zgodba o neslavnem soočenju angleških kolonistov in ameriških domorodcev oziroma prvotnih narodov (first nations), kot jim tudi pravijo. Vendar je dandanes v središču pozornosti praznični obrok – in to, s kom praznik preživite. Naj le oriševa, kako resno v ZDA jemljejo oboje: že desetletja je teden okoli zahvalnega dne najbolj obremenjen v letu, kar se tiče domačega cestnega in zračnega prometa. Da bi videli prijatelje in družino, je vseeno vredno potovati, saj so, če ob sebi nimate prave družbe, obilni praznični obroki zgolj gorivo, ne pa radostni dogodki.
Amerika je prostrana dežela s pestro paleto krajevnih podnebij in pogojev za rastje, zato je seveda precej razlik pri tem, kaj v različnih regijah in družinah postavijo na mizo. Ta prispevek zato, razumljivo, ne more zajeti vsega. Poleg tega predpostavljava, da dobro veste, kako pripraviti pire krompir in speči ptico v pečici (čeprav boste v Sloveniji verjetneje prej našli fileje puranjih prsi kot cele ptice, v pečici pa se bo prej kot cela ptica znašla potica). Toda nekatere jedi se skoraj zagotovo znajdejo na mizi na zahvalni dan, ne glede na kraj in lokalno poreklo. Osredotočimo se na dve tovrstni jedi – brusnično omako in makarone s sirom. Perutnino in krompir lahko pripravite vsak konec tedna, ko pa se skupaj na mizi znajdeta prej omenjeni jedi, postane jasno, kateri čas v letu je.
Začnimo z razkošnim in nadaljujmo z osvežilno kiselkastim. Ključ do dobrih makaronov s sirom je v opustitvi vseh razmišljanj o zdravi prehrani in popolni vdanosti v kalorične presežke. Pravzaprav se moramo potruditi, da v loncu nastane lepljiva, vabljivo mezeča amorfna zmes, s katero si lahko v hlastnem navalu pokušanja oparimo usta. Pri tem pa velja računati z nekaj zadevami. Prvič, Slovenci radi rečejo »makaron kot makaron«, toda pri tej jedi oblika šteje, zato si priskrbite prave makarone. Če jih nimate pri roki, bodo dobra zamenjava tudi školjkice (conchiglie) ali ušesca (orecchiette). Nikar pa ne poskušajte pripraviti te jedi z metuljčki (farfalle), cevčicami (rigatoni), peresniki (penne) ali katero koli drugo testenino (bohvarji s špageti!). Kuhajte jih natanko eno minuto manj, kot je označeno na embalaži. Če jih skuhate premalo, bodo posrkali vso sirovo omako in napravili jed suho; če jih skuhate preveč, pa bo nastala klavrna, volhka packarija. Modro izberite tudi sir. Ne uporabite le ementalca, ker ga imate ravno malo v hladilniku. Zares dobri siri, ki jih je vredno uporabiti (v kombinaciji), so čedar, grojer, gavda, münster, monterey jack (tega je pri nas težko najti) in tudi kremni sir. Lahko dodate še malo dimljenega jošta za prijetnejši okus. Pripravite redki bešamel in ga odstavite z ognja, nato dodajte svoje izbrane sire in mešajte, da se stalijo. S sirastim bešamelom, ki nastane, nemudoma prelijte testenine, premešajte in vse skupaj vsujte v velik pekač ter porinite v segreto pečico. Pecite, da po vrhu pozlati, sredica pa ostane raztaljena. Pred peko lahko testeninam primešate malce graha, drobno narezanega kuhanega pršuta ali popražene čebule (ali vse troje!), vendar ne pretiravajte: naj bodo testenine močno v ospredju!
Ob tej mastni in sla(st)ni dobroti se krasno prileže nekaj »za presekati«. Kot limona z ocvrtim piščancem, tržaška omaka z ribo in rakija s sarmo tudi brusnična omaka obudi brbončice po vseh lipidih in natriju. Brusnična omaka je sicer tako preprosta za pripravo, da je škoda, da je ne uporabljamo pogosteje. Resnično potrebujemo zgolj tri sestavine; celo najbolj zapleteni recepti jih vsebujejo le pet. Seveda so osnova brusnice, ki jih je v slovenskih trgovinah včasih težko najti. V nekaterih sva jih jeseni tu in tam sicer opazila, vendar običajno le v časovno omejeni ponudbi. Če jih najdete ali imate doma celo zamrznjene domače, super! Sicer si lahko pomagate s kakšno lokalno rusko trgovino, kjer bodo zagotovo imeli vsaj kakšno vrečko zamrznjenih. Niso tako velike kot njihove ameriške sorodnice, a ker so iz iste družine, se skuhajo skoraj enako, premorejo tudi enako količino kislosti in pektina, naravnega sredstva za zgoščevanje. Dobesedno je treba le zavreti vodo, raztopiti sladkor, dodati brusnice in počakati kakšnih 10 minut. Ko vse jagode popokajo in sprostijo svoj pektin, je omaka pripravljena; in nekoliko se bo strdila, ko se ohladi. Za dodatno razsežnost okusa med kuhanjem dodajte malo vanilje ali en sam klinček (to namreč ni božična jed …) oziroma, ko omako odstavite z ognja, malo limonove ali pomarančne lupine. Že hladno omako pred postrežbo dodatno ohladite v hladilniku. Med uživanjem obeh jedi si pomagajte s parom vilic – izmenično zajemite slano specialiteto in jo nadgradite z brusnično omako.
Ob omenjenem in vsakem drugem prazniku se spomnite, da sta najpomembnejši sestavini vedno ljubezen in sreča, najboljši recept pa je, da ti dve stvari temeljito in obilno zmešate. Poskušajte v kuhinji: kuhajte s svojimi prijatelji in družino, smejte se od srca ter bodite hvaležni za okusno hrano in prijetno družbo. Vesele praznike in dober tek!
