Februarja prihodnje leto bo Franc Šterban iz Brestanice, ki je že dve leti v priporu, dopolnil 82 let. Toda le malo verjetno je, da bo še kdaj stopil na prostost. Okrožno sodišče v Krškem ga je namreč v ponovljenem sojenju za umor desetletje mlajše ženeAne Hriberšek Šterban, ki ga je storil v noči na 20. november 2021 v domači spalnici, obsodilo na enako kazen kot prvič – na petnajst let zapora. Toliko je v zaključni besedi predlagala tudi višja državna tožilka Mateja Roguljič, medtem ko je odvetnik Aleksander Ciril Kožar zaradi obtoženčevega slabega zdravja in starosti predlagal kazen sedem let zapora. Obramba je sicer na prvem sojenju predlagala ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.

Hotel je pokončati oba

Šterban je nekaj tednov pred tragičnim dogodkom ugotovil, da mu je nekdo iz kleti ukradel 140.000 evrov, ki jih je zaslužil z dolgoletnim delom v Nemčiji. Za denar je po njegovih besedah vedela le žena Ana, s katero sta bila skupaj zadnjih deset let. Prepričan je, da je za denar povedala tudi svojima sinu in hčerki. »Ne drži, da bi mi bile pomembne samo materialne dobrine,« je v svoji zaključni besedi dejal Šterban. »Njenima sinu in hčerki sem dal avto, tudi denar sem jima posodil, pa mi nista ga nikoli vrnila. Vse, kar sem imel, sem prepisal na Ano. Mar niso mogli počakati, da bi se 'pospravil'?« je govoril Šterban. »Pri hiši sem bil kot hlapec. Delal sem pri njenih otrocih, delal sem doma. Zmešalo se mi je od tega.«

Šterban je priznal, da je tistega večera prijel za sekiro, ki naj bi jo imel spravljeno v spalnici za primer, če bi ju hoteli oropati. Tudi Ana naj bi imela po njegovih besedah na svoji strani postelje spravljeno orožje, sekirico za meso, ki pa je v preiskavi niso našli. Ana je že ležala v postelji, ko je Franc zgrabil sekiro, pokleknil na posteljo in zamahnil. S topim delom sekire je udrihal po ženi in udarjal še, ko je že padla s postelje. Izvedenec sodne medicine je naštel najmanj 34 udarcev, čeprav je Šterban trdil, da je ni tolikokrat udaril. »Niti petnajstkrat je nisem,« je trdil na eni od obravnav. Ana je utrpela tako hude poškodbe glave, da je umrla na kraju dogodka. Policijo je Franc poklical šele naslednji dan, potem ko si je skušal soditi sam. »Hotel sem pokončati oba. Rezal sem si žile, dvakrat sem se priključil na elektriko, pa mi ni uspelo,« je pripovedoval na sodišču.

Starost edina olajševalna okoliščina

Po besedah višje državne tožilke je Šterban svoji ženi izmaličil glavo, intenzivnost napada pa še stopnjeval, kar kaže na brutalnost napada. »Dejanje je storil povsem prišteven. Njegova zmožnost presoje in razumevanja v trenutku dogodka ni bila bistveno zmanjšana,« je ugotovitve izvedencev povzela tožilka in kot edino olajševalno okoliščino izpostavila obtoženčevo starost. Zagovornik Kožar je na drugi strani poudaril, da obtoženi svojega dejanja v času dogodka vendarle ni imel povsem v oblasti, zato se ga tudi ne more do potankosti spomniti. Prav tako ni res, da bi ga vodil premoženjski motiv, je dejal. »Šlo je za psihični zlom človeka, ki mu je bilo ukradeno vse, kar je s trdim delom zaslužil. Njegovo osebno dostojanstvo je bilo močno ponižano in prav v zadoščenju tega dostojanstva gre iskati motiv.«

Toda po prepričanju petčlanskega senata pod vodstvom sodnika Gojmirja Pešca glede na 34 udarcev ter druge dokaze in izvedenska mnenja ni mogoče izreči drugačne sodbe kot petnajst let, kar je sicer najnižja kazen za umor. Olajševalne okoliščine pa, kot je dejal, tudi niso take, da bi lahko izrekli nižjo kazen. Senat je obtožencu podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe, oškodovanca, to je Anina otroka, pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotil na pravdo.