»V času prejšnje vlade se je število dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca znižalo na 20 dni, sedaj bo vlada povišala nazaj na 30 dni. Na ministrstvu so sicer upoštevali naše pripombe glede veriženja boleznin in ureditve recidiva, a to je premalo v primerjavi s škodo, ki jo zakon prinaša gospodarstvu. Podaljšanje bolniške odsotnosti na 30 dni v breme delodajalca namreč prinaša skoraj 80 milijonov evrov dodatnih obremenitev,« je bil oster predsednik OZS Cvar in poudaril, da imajo 20 ali manj dni bolniške odsotnosti v breme delodajalcev tudi številne druge evropske države.
Cvar je na seji izpostavil tudi možnost obuditve socialnega dialoga. »Naše stališče ostaja, da naj vlada najprej izkaže zaupanje in nam da zagotovilo, da ne bo novih obremenitev, potem pa se bomo vrnili v Ekonomsko-socialni svet,« je poudaril.
Na seji so razpravljali tudi o zakonu o obnovi, ki je bil sprejet prejšnji teden. Direktor OZS Danijel Lamperger je pojasnil: »Nasprotovali smo dvigu davka od dohodkov pravnih oseb, ki bo menda samo začasen. A pri tej začasni naravi smo že videli, kako poteka. Nasprotovali smo tudi obdavčitvi bank. Menimo namreč, da to ni pravi način pobiranja sredstev, da se izbere nekatero kategorijo in jo nato obdavčiš. Naslednjič so lahko na vrsti tudi drugi.«
Lotrič napovedal veto na na interventni zakon v zdravstvu
Veto na interventni zakon v zdravstvu pa je danes napovedal predsednik DS Marko Lotrič: »Naš veto bo šel v smeri tega, ker se bolniška v breme delodajalca podaljšuje na 30 dni. Tudi glede regresnega zahtevka nismo dosegli ničesar. Sredstva zdravstvena zavarovalnica potrebuje zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja, preostanek izpadlega zneska pa bo zavarovalnica dobila zaradi nižjih izplačil bolniških nadomestil. Gre za 80 milijonov evrov, ki ga bodo ponovno pobrali iz gospodarstva. Gospodarstvo bo tako ponovno krilo nepremišljeno napako iz naslova preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja,« je menil Lotrič.
Bogdan Oblak, predsednik OOZ Logatec, pa je dejal, da gre pri omejitvi bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne bruto plače za krajo pridobljenih krivic. »V zdravstveno blagajno je posameznik z visoko plačo vplačeval vrsto let, bolezni pa pač ne moreš predvideti vnaprej. Te pravice iz naslova bolniškega nadomestila mu torej pripadajo,« je bil kritičen Oblak in dodal, da si delodajalci prizadevajo za višje neto plače zaposlenih, a mora država stroške plač razbremeniti.
Cvar je v zvezi s tem poudaril, da če nekdo plačuje visoke prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje, mu teh pravic, ko je bolniško odsoten, ne morejo kar odvzeti. »To je slabo sporočilo tistim, ki se trudijo, ki študirajo in so uspešni. Potem pa jim ne pripada niti ustrezno bolniško nadomestilo, čeprav leta in leta plačujejo visoke prispevke,« je še dodal Cvar.
Razočaranje nad vlado je izrazil tudi član UO OZS Andrej Papež. »Kdaj bomo rekli vladi, da je dovolj? Tako naprej ne gre več. Mi ne moremo več motivirati zaposlenih, niti se sami ne moremo več motivirati. Vlada niti malo ne spoštuje gospodarstva,« je bil kritičen Papež.
