Z uprizoritvijo ležečih trupel ob vhodu v ministrstvo so aktivisti opozorili na realnost podnebne katastrofe, zaradi katere, kot so dejali, ljudje v Sloveniji, še posebej pa v revnejših državah, že danes umirajo. Hkrati so s tem skušali omejiti vstop v prostore ministrstva, kjer je prav takrat potekal sestanek glede celovite presoje vplivov na okolje za nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). »Glede tega imamo veliko kritik. Protestiramo že pet let. Leta 2018 smo kot Mladi za podnebno pravičnost prvič protestirali proti NEPN in ta danes še vedno ni nič bolj ambiciozen,« je povedala predstavnica gibanja Lena Penšek.
Preberite še: Okoljevarstveniki krepijo fronto proti JEK 2
Da je trenutna verzija posodobitve NEPN nesprejemljiva, je ob začetku akcije opozoril tudi član gibanja Izidor Ostan Ožbolt: »Dokument je škodljiv, saj nas pelje v podnebni zlom in zlom žive narave, že tako revne dela še revnejše, utrjuje moč obstoječega sistema ter pri sprejemanju ne upošteva glasov civilne družbe. Da preprečimo še močnejše poplave in požare po Sloveniji, mora načrt na novo temeljiti na štirih ključnih stebrih: podnebna ambicioznost, narava kot naša zaveznica v boju proti podnebni krizi, socialna pravičnost in sistemske spremembe. Če pripravljavci ne bodo upoštevali naših zahtev, bomo z akcijami nadaljevali in jih stopnjevali.«
Mladi za podnebno pravičnost so izpostavili tudi, da NEPN predstavlja ključni strateški dokument Slovenije, saj določa razvoj države na vseh ključnih področjih družbe. Njihova glavna zahteva je, naj se NEPN pripravi na novo, in sicer tako, da bo temeljil na štirih usmeritvah, in sicer podnebni ambicioznosti, naravi kot zaveznici, socialni pravičnosti in sistemskih spremembah. Konkretno: med drugim zahtevajo, da se v NEPN predvidi ukrepe, ki bodo zagotovili 65-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov v tem desetletju in skladnost s Pariškim sporazumom; opustitev namere po gradnji hidroelektrarn in prepoznavanje narave kot naše največje zaveznice v boju proti podnebni krizi; ukrepe in sredstva za pravičen prehod za rudarje in druge delavce, ki bodo zaradi zelenega prehoda izgubili službo; krajšanje delovnega časa, vsaj 3000 javnih, energetsko varčnih najemnih stanovanj s sončnimi paneli na strehah na leto in druge ukrepe, ki nas bodo, kot so opozorili v gibanju, »peljali v nov sistem, prijazen do delovnih ljudi in narave«.
