Sodeč po petletnem povprečju se je lani število kaznivih dejanj na vseh področjih zvišalo, je pojasnil Damjan Petrič, direktor Uprave kriminalistične policije. Skupno število: 54.017 kaznivih dejanj, kar je primerljivo s številom pred obdobjem epidemije covida. Policija je lani obravnavala 26 odstotkov več mladoletniške kriminalitete ter za 18 odstotkov več primerov organizirane kriminalitete. Pri tem je Petrič izpostavil razbitje združbe, ki je v Slovenijo zvabila 43 tujk in jih izkoriščala za prostitucijo. Policija je lani odkrila za 53 odstotkov več vojaškega orožja (pištol in pušk) kot leto prej ter tudi za 111 odstotkov več streliva. »Sklepamo lahko, da je bilo namenjeno organiziranim kriminalnim združbam in za ekstremistično dejavnost na območju EU,« je povedal.
Policija je lani vložila 29 kazenskih ovadb za umore in uboje (ter poskusov le-teh), kar je enajst manj kot predlani. »Nepreiskano je ostalo le eno od teh kaznivih dejanj in tudi tam preiskava še vedno intenzivno poteka,« je razložil Petrič. Tudi preiskanost posilstev je visoka, kar 93-odstotna. Lani so jih obravnavali 72, leto prej dve manj. Leta 2023 je policija obravnavala za 13 odstotkov več primerov kaznivih dejanj nasilja v družini, za 17 odstotkov več primerov spolne zlorabe otrok prek spleta ter številne primere finančne kriminalitete. Po navedbah Damjana Petriča so si spletni goljufi lani nagrabili za 15 milijonov evrov tujega denarja, policiji pa je uspelo preprečiti prenose za skupno 1,5 milijona evrov, ki so že bili nakazani na druge račune. Preiskanost vseh kaznivih dejanj za lansko leto se je prvič v desetletju zvišala nad 51 odstotkov.
Za tri četrtine več nezakonitih vstopov
Da je bilo leto 2023 zahtevno, a delo policije dobro, je prepričan tudi Senad Jušić, generalni direktor policije. Izpostavil je delo policije na področju migracij. »Lani smo zabeležili 60.587 nedovoljenih vstopov v Slovenijo, 96 odstotkov od teh na meji s Hrvaško. Gre za 84-odstotno zvišanje števila v primerjavi z letom poprej,« je postregel s statistiko. Prijeli so 557 tihotapcev ljudi, od katerih je bilo devet slovenskih državljanov, za 514 od njih je bil odrejen pripor.
Generalni direktor policije je izpostavil še sodelovanje policije pri avgustovskih poplavah, pri katerih je neposredno sodelovali 1522 policistov. »Rešili so 286 ljudi, deset živali, prepeljali 45 specialistov ter 45 ton hrane, goriva in drugega tovora,« je naštel. Policisti so na območju poplav reševali ljudi in premoženje, urejali promet, varovali zapuščene domove … Letos bodo po navedbah Jušića za policijo v ospredju zagotavljanje varnosti državne meje, boj proti tihotapcem in preprečevanje nezakonitega prehoda državne meje, aktivno delo na področju femicida, nasilja v družini in vseh oblik spolnega nasilja. Kot bistveno je omenil še preprečevanje korupcije.
Strelnega orožja lani niso uporabili
»Strelnega orožja in električnih paralizatorjev policija lani ni uporabila,« je o uporabi prisilnih sredstev povedal namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc. Največkrat, v 97 odstotkih primerov, policisti na terenu osumljenca obvladajo z uporabo telesne sile in/ali lisicami, nujna je tudi njihova dobra strokovna usposobljenost. Strelno orožje so policisti od leta 2017 dalje uporabili v le treh primerih, v enakem obdobju tudi paralizator trikrat. V enem primeru v začetku letošnjega leta. »Policija večinoma uporablja milejša sredstva,« je dejal.
Leta 2016 pa je bil zadnji primer, ko je pri uporabi strelnega orožja policije nekdo umrl. Bilo je avgusta tistega leta, ko je 70-letni Darko Gregorčič v izolski bolnišnici s streli pokončal zdravnika urologa in policista. Robert Ferenc je kot posebej hud napad na policiste lani izpostavil tistega iz poletja, ko je 62-letni moški v Šmarjeti streljal na prometna policista, potem ko je med rednim nadzorom prometa »napihal«. Šel je domov po orožje ter streljal nanju, na koncu pa sodil še sebi.
Več kot tisoč odredb prepovedi približevanja
Direktor uprave uniformirane policije Marko Gašperlin je dodal, da je policija obravnavala 2137 prekrškov družinskega nasilja, kar je 15-odstotni upad v primerjavi z letom prej, za primerjavo pa je postregel še z nekaj podatki – leta 2018 je policija obravnavala 2900 prekrškov s področja nasilja v družini, leta 2014 pa 3125. »Lani je policija izrekla prek tisoč odredb prepovedi približevanja, kar je več kot predlani. Raziskava inštituta za kriminologijo pa je pokazala, da se jih krši kakšna petina,« je povedal.
Spregovoril je še o kršenju cestno-prometnih predpisov, in sicer so jih policisti lani zabeležili 340 tisoč. Največ, kar tretjina, jih je povezanih s prehitro vožnjo, po pogostosti sledita neuporaba varnostnega pasu in uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Policija je na avtocestah in hitrih cestah zabeležila za petino več prekrškov.
