»Njegova sposobnost razumevanja pomena svojega ravnanja in sposobnost obvladovanja le-tega je bila zmanjšana, vendar ne bistveno,« je včeraj na obravnavi na ljubljanskem višjem sodišču vztrajal sodni izvedenec psihiatrične stroke dr. Peter Pregelj. Govoril je o Žarku Gorenjcu, ki je bil zaradi umora 36-letne žene Jasne marca predlani v domači hiši v Dolah pri Polici v občini Grosuplje februarja že obsojen na 23 let zapora.
Na sodbo sta se pritožila tako tožilstvo, ki zahteva 28-letno kazen, in obramba, ki trdi, da je bil v kritičnih trenutkih neprišteven in torej drugače, kot je razsodilo sodišče. Višje sodišče je »odprlo« glavno obravnavo zato, ker je obramba v podkrepitev svojega stališča predložila mnenje, ki ga je po sodbi zanjo izdelala dr. Sanja Elizabeth Radeljak iz Zagreba. Z Gorenjcem se je pogovorila in ga med drugim napotila na magnetno resonančno slikanje glave, v oceni izvidov pa zaključila, da ima vidne spremembe v možganih. Na koncu je z veliko verjetnostjo zaključila, da je bil v času kaznivega dejanja neprišteven.
Senat, ki mu predseduje sodnica Lea Habjanič, se je zato odločil, da najprej ponovno zasliši domača izvedenca, psihiatra Preglja in toksikologinjo dr. Majdo Zorec Karlovšek. Toksikologinja je na podlagi analiz krvi in urina ponovila, da je zagovor obtoženega možen: da je torej zvečer pred (nočnim) umorom lahko spil šilce žganja, vzel kokain in nato tableto kveluxa, antipsihotika, ki v manjših količinah deluje kot pomirjevalo. Vendar alkohol, ki ga je zaužil okoli 21. ure, na njegovo stanje v času umora (med 3. in 5. uro zjutraj) ni vplival. Lahko da je takrat v krvi še imel nekaj kokaina, a zanemarljivo malo, pomirjevalo pa je bilo lahko prisotno v še zaznavnih količinah. Glede kokaina sicer ne more biti čisto prepričana, ali ga je vzel ta večer. Morda ga je, pa ni bil tako čist, morda pa ga je že prej. Dejstvo je namreč, da so mu kri in urin odvzeli skoraj 24 ur po kaznivem dejanju, šele potem ko je v spremstvu očeta odšel na policijo in povedal, kaj je storil. Glavne pripombe zagrebške strokovnjakinje so sicer bile, da bi morali naši strokovnjaki uporabiti druge metode pri analizi vzorcev, s čimer bi pridobili bolj podrobne podatke. Na primer, ko so preverjali etanol v krvi in urinu. Karlovšek je pojasnila, da so uporabili dve neodvisni metodi, ki sta v skladu s kriteriji za ugotavljanje etanola v forenzične namene.
Radeljakova na vrsti januarja
Pri svojih dosedanjih ugotovitvah je vztrajal tudi Pregelj – in sicer da ima obtoženi dve psihični motnji, neopredeljeno osebnostno motnjo in sindrom odvisnosti od več psihoaktivnih snovi. Obe sta v usodnem trenutku vplivali nanj, a ne bistveno. Novo slikanje glave je sicer res glede na izvid specialista s področja radiologije pokazalo strukturne spremembe v njegovem osrednjem živčevju. A se z ugotovitvijo Radeljakove, da to kaže na več mini kapi, ni strinjal. Kot je pojasnil, bi imel v tem primeru nevrološke izpade, na primer težave pri govorjenju, mravljinčenje rok in podobno, česar pa ne zdravniška dokumentacija ne osebni pregled ne priče ne dokazujejo. Pregelj je dejal, da slikanje glave samo še dokazuje njegovo oceno o neopredeljeni osebnostni motnji, kar pomeni, da ni jasen vzrok zanjo. Do zagrebškega mnenja je bil sicer precej kritičen; da ne prinaša novih izvidov, bolj sklepanja, da so v njem prepletene anamneze in mnenja, da izvedenka v njem navaja razne motnje, ki se med seboj izključujejo in podobno. Kako se bo odzvala Radeljakova, bo znano 8. januarja, ko bo vabljena na zaslišanje.
