Lansko leto je bilo po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) najtoplejše v zgodovini meritev, ekstremi pa se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V obdobju med februarjem lani in januarjem letos se je namreč povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za 1,52 stopinje nad predindustrijsko referenčno vrednost, je sporočil Copernicus. To sicer ne pomeni trajne kršitve meje 1,5 stopinje določene v pariškem sporazumu, saj se ta meri skozi desetletja, pojasnjujejo znanstveniki.
»Dotikamo se meje 1,5 stopinje Celzija in že lahko vidimo gospodarske in družbene posledice tega. 1,5 je ogromna številka, ki se jo čuti pri vročinskih valovih, sušah, poplavah, nevihtah in pomanjkanju vode po vsem svetu,« je opozoril Johan Rockstrom z Inštituta za raziskave podnebnih vplivov v Potsdamu.
V zadnjih mesecih so Zemljo prizadeli številni ekstremni pojavi, med drugim uničujoča suša, ki je zajela porečje Amazonke, nizke zimske temperature v nekaterih delih južne Evrope, smrtonosni požari v Južni Ameriki in rekordne padavine v Kaliforniji.
»To je jasno opozorilo človeštvu, da se meji 1,5 stopinje Celzija približujemo hitreje, kot smo pričakovali,« je dejal Rockstrom in dodal, da se bodo temperature po koncu vremenskega pojava El Nino verjetno nekoliko znižale.
Po podatkih Copernicusa je bil prejšnji mesec najtoplejši januar v zgodovini, temperature pa so bile na splošno za 1,66 stopinje višje od januarskega povprečja za obdobje med letoma 1850 in 1900.
»Leto 2024 se začenja s še enim rekordnim mesecem. Ne le, da je to najtoplejši januar v zgodovini, ampak smo pravkar doživeli tudi 12-mesečno obdobje z več kot 1,5 stopinje nad predindustrijskim referenčnim obdobjem,« je dejala namestnica direktorja C3S Samantha Burgess.
Tudi temperature morske površine še naprej podirajo rekorde. »Leta 2023 je dinamika oceanov preprosto pobesnela,« še opozarja Rockstrom.
Oceani pokrivajo 70 odstotkov planeta in ohranjajo površje Zemlje primerno za življenje, saj absorbirajo 90 odstotkov odvečne toplote, ki jo povzročajo emisije ogljika. Toplejši oceani pa pomenijo več vlage v ozračju, kar povzroča vse bolj ekstremno vreme, kot so siloviti vetrovi in obilne padavine.