Pred začetkom sezone je alpski smučar Štefan Hadalin v intervjuju za Dnevnik odkrito spregovoril o svojem zdravstvenem stanju, zaradi katerega se je sredi zadnje olimpijske sezone umaknil od tekmovanj, tudi v minuli sezoni pa si je pred pokalom Vitranc v Kranjski Gori vzel krajši tekmovalni premor. »Resnica je, da sem v večletnem procesu rehabilitacije. Pri takšni vrsti fizične izgorelosti se težave naložijo tudi na psihološki strani. Strokovno gledano, se ljudje pri normalnem tempu življenja več let sestavljajo, jaz pa sem tehtal med tem, ali se ustavim in preneham z vrhunskim športom, ali ga prilagodim do te mere, da bom lahko še naprej relativno uspešno tekmoval. V življenju so potrebni kompromisi, nekje je treba kaj odvzeti, drugod dodati. Odločil sem se za drugo pot, da bom, ko bo potrebno, stvari ustavil in šel naprej,« je pred slabimi štirimi meseci odgovoril na vprašanje, če je možno, da bo prekinil še tretjo zaporedno sezono.

Uradno slovo marca na Pokalu Vitranc v Kranjski Gori

V novi sezoni je 28-letni Vrhničan dobil novega slalomskega trenerja, saj je Dušana Blažiča nasledil Sergej Poljšak, zamenjal proizvajalca smučarske opreme, potem ko je z Rossignola prestopil k Völklu, dobil novega serviserja Čeha Miloša Machytko. Pred začetkom sezone je bil optimističen. Dejal je, da je za njim vrhunsko pripravljalno obdobje. Toda izkazalo se je drugače. Svetovni podprvak v alpski kombinaciji izpred petih let na devetih tekmah svetovnega pokala v tej sezoni ni osvojil niti ene točke svetovnega pokala, niti enkrat se v obeh tehničnih disciplinah ni uvrstil na drugo progo. Ko je izpustil zadnji tekmi svetovnega pokala prejšnji teden v Schladmingu, smo od trenerjev in vodstva prejeli skrivnostne odgovore, ki so napovedovali, da se bo v kratkem nekaj zgodilo. In se je. Danes je na željo Hadalina Smučarska zveza Slovenije organizirala tiskovno konferenco, na kateri je Vrhničan v čustvenem govoru, ki ga je zaradi večkrat prekinil, sporočil, da se bo od športne poti uradno poslovil 9. in 10. marca letos na pokalu Vitranc v Kranjski Gori, a še ne ve, v kakšni obliki. Nepreklicno pa je napovedal, da dotlej na tekmah svetovnega pokala ne bo več nastopil.

»V zadnjih letih sem se soočal z veliko zdravstvenimi težavami. Kljub vsemu vloženemu delu, času in energiji sem prišel do točke, ko ne zmorem več. Ne zmorem več preko svojega telesa. Predvsem pa ne zmorem več prenašati pritiskov, ki jih zahteva tekmovalni del vrhunskega športa. Do zadnjega sem na smučeh užival, za kar sem hvaležen. Dal sem vse in še več, morda celo preveč. Vse življenje sem posvetil temu, da bi mi uspelo... In mi tudi je. Morda ne vse, kar sem si zadal, a marsikaj, kar sem upal sanjati,« je v Podutiku sporočil Štefan Hadalin.

Na športni poti se je srečeval z izkušnjami, izzivi in strahovi

V nadaljevanju poslovilnega govora, ki je imel izjemoma napisanega, saj je vedel, da ga čaka težko slovo, je Hadalin priznal, da je imel na svoji športni poti polno vzponov in padcev. »V tem lepem, a težavnem športu, polnem nepredvidljivosti in tveganj, je minilo skoraj deset let od moje prve tekme svetovnega pokala. V tem času sem ostal telesno zdrav, brez vidnejših poškodb, kar je poseben uspeh. Poleg tega sem spoznal veliko dobrih ljudi, s katerimi smo sklepali prijateljstva. Srečeval sem se tudi z izkušnjami, izzivi in strahovi, ki so se zdeli nepremostljivi, a sem jih vedno znova premagal.«

Nekdanji svetovni podprvak je bil hvaležen številnim posameznikom, Smučarski zvezi Slovenije in osebnim sponzorjem, brez katerih ne bi imel tako uspešne športne poti. »Želim si, da ima konec moje športne poti tudi sporočilno vrednost za vse prihodnje generacije. Dejstvo je, da je profesionalna kariere vrhunskega športnika zelo zahteven poklic. Ne zgolj poklic, temveč poslanstvo, ki nosi odgovornost, odrekanje in s seboj prinaša pritiske. Vse skupaj mi je pomenilo način življenja, ki sem mu posvetil vsak korak svoje kariere,« je pojasnjeval Hadalin ter zaključil: »Želim si, da bi bilo v družbi več razumevanja do športnikov, za katere stiskajo pesti. Tudi mi smo le ljudje, ki imamo svoja čustva in dostojanstvo.«