Hrvaško obrambno ministrstvo je potrdilo, da pripravlja sistem obveznega temeljnega vojaškega usposabljanja za državljane in da bo kmalu znan tudi model, ki bo v času globalno spremenjenih varnostnih okoliščin primeren za hrvaško družbo. Po nekaterih napovedih bi usposabljanje trajalo mesec dni. O uvedbi temeljnega vojaškega usposabljanja v obliki krajših tečajev so začeli razpravljati na namig premierja Andreja Plenkovića, ki ga politični nasprotniki sicer radi spomnijo, da ni služil vojaškega roka, ki bi ga lahko še v času SFRJ, oziroma da uniforme ni oblekel zaradi slabokrvnosti.
V hrvaški vladi ob tem trdijo, da ne gre za uvajanje vojaškega roka, ki je bil zamrznjen s 1. januarjem 2008, v času, ko je sosednja država pričakovala povabilo v Nato in se odločila za profesionalno vojsko, ki danes šteje od 10.000 do 12.000 operativno pripravljenih vojakov. Na zamrznitev vojaškega roka je takrat vsekakor vplival tudi podatek, da se je celo več kot 70 odstotkov vpoklicanih sklicevalo na ugovor vesti in se odločalo za civilno služenje.
Kadrovsko pešanje vojske
Po spremembi zakona o obrambi so takrat odprli možnost za osemtedensko urjenje prostovoljcev, ki so jih pripravljali predvsem za popolnitev rezervnih enot, kar pa se je pokazalo tudi za dober model pridobivanja novih vojakov, saj so prostovoljci na podlagi dosežkov med urjenjem lahko podpisali profesionalno vojaško pogodbo, kar je večina tudi storila. Toda v zadnjih letih se je interes za poklic vojaka močno zmanjšal, saj je število s približno 1200 letno padlo na 350 do 400 letno, kljub temu da so mesečno nadomestilo s 400 evrov zvišali na 700 evrov. Hrvaška vojska se zaradi tega in zaradi velike fluktuacije kadrov sooča s pomanjkanjem profesionalnih vojakov, tako da so pred kratkim predlagali povišanje upokojitvene starosti s 45 na 50 let.
Fakulteto za obramboslovje ustanovili šele lani
Desne stranke podpirajo obvezno vojaško usposabljanje mladih in tudi odmrznitev rednega vojaškega roka, na levici pa so večinoma proti »prisilnemu« vojaškemu urjenju. Podpirajo obstoječ sistem profesionalne vojske in prostovoljcev, ki da ga je treba razvijati s posameznimi ugodnostmi, kot so višje plače, reševanje stanovanjskega problema in podobno, da bi zvišali število profesionalnih vojakov na okoli 20.000 ljudi. Za rezervo pa bi usposobili od 60.000 do 70.000 oseb. Predlagajo tudi usposabljanje državljanov za sistem civilne zaščite, da bi pridobili osnovne veščine za prvo pomoč, gašenje požarov, protipoplavno zaščito in primer potresov.
V tem kontekstu strokovnjaki svetujejo približevanje varnostne tematike mladim v srednjih šolah, v okviru sedanjih predmetov, kot je državljanska vzgoja. Hrvaška je šele lani znova ustanovila Fakulteto za obramboslovje in varnostne študije, ki so jo ukinili z osamosvojitvijo, ker da je bila takratna ideološki relikt rajnke Jugoslavije. Vsak moški hrvaški državljan, starejši od 18 let, je sicer vpisan v vojaško evidenco, a nima nobenih obveznosti, razen če bi ga vpoklicali v rezervne enote.
Pomembna tema v supervolilnem letu
Možnost vrnitve vojaškega usposabljanja je ena redkih tem, o katerih Plenković in predsednik države Zoran Milanović vsaj načelno soglašata. Kot vrhovni poveljnik hrvaške vojske je Milanović dejal, da je razprava o vrnitvi obveznega služenja vojaškega roka legitimna in da je treba počakati na podrobnosti predlagatelja, pri čemer Plenkovića ni posebej napadel, kar sicer počne ob mnogih priložnostih.
Zgodba o uvajanju vojaškega usposabljanja pa je lahko zgolj predvolilna tema v supervolilnem hrvaškem letu, ko bo razprava o ogrožanju nacionalne varnosti očitno med glavnimi temami pred evropskimi in parlamentarnimi volitvami, po katerih potem konec leta sledijo še predsedniške. Glede na ad hoc medijske in spletne ankete večina, tudi do 75 odstotkov vprašanih, podpira uvedbo obveznega vojaškega usposabljanja.
