Svet za invalide v poslanici izpostavlja, da je kar 3000 polnoletnim državljanom Slovenije odvzeta volilna pravica zaradi invalidnosti. To je v neskladju s konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, po kateri bi morali imeti invalidi možnost sodelovanja v političnem in javnem življenju enako kot drugi.

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je medtem poudaril pomen povezovanja invalidskih organizacij v njegovem okviru. NSIOS si namreč med drugim prizadeva za zagotavljanje temeljnih človekovih pravic invalidov, spremlja uresničevanje zavez, ki jih ima naša država na podlagi konvencije in drugih pravnih aktov, in opozarja na diskriminacijo invalidov.

Zdravstvena nega ima ključno vlogo pri celostni obravnavi invalidov, pa so spomnili v zbornici zdravstvene in babiške nege - zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Pozvali so k okrepljenim prizadevanjem za trajnostni razvoj pri osebah s posebnimi potrebami.

V zavodu za inovativno izobraževanje Vozim, ki je tudi nosilec gibanja Vozim – vendar ne hodim in projekta Heroji furajo v pižamah, medtem opominjajo odločevalce, naj na invalide pomislijo tudi ob soočanju z aktualnimi izzivi, kot so podnebne spremembe in prometne strategije. Treba je krepiti sisteme zaščite in reševanja s podatki o osebah, ki potrebujejo dodatno podporo, menijo.

Golob izpostavil vladna prizadevanja za njihovo vključevanje v vse vidike življenja

Premier Robert Golob je v poslanici izpostavil vladna prizadevanja za enakost, pravičnost in vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike življenja. »S sodelovanjem invalidskih organizacij in vseh, ki smo v družbi odgovorni za položaj invalidov, verjamem, da bo naše delo v dobrobit invalidov še uspešnejše,« meni.

Ob današnjem mednarodnem dnevu invalidov, ki je namenjen ozaveščanju o vključenosti invalidov v našo družbo, je predsednik vlade zapisal, da si v vladi prizadevajo za zagotavljanje in varstvo pravic oseb z invalidnostjo, zato med drugim pripravljajo sistem preoblikovanja izvajanja storitev osebne asistence.

»Želimo oblikovati sistem skupnostnih storitev, ki bi bile komplementarne tako, da bi bili posamezniki upravičeni do storitev, ki so zanje najustreznejše in jih dejansko najbolj potrebujejo. Naš namen je v skupno mrežo povezati storitve osebne asistence, storitve dolgotrajne oskrbe ter storitve socialnega vključevanja oseb z invalidnostjo. Za sistem je predvidena enotna vstopna točka, storitve pa bodo zasnovane tako, da bodo čim bolj dostopne vsem osebam z invalidnostjo, ki jih potrebujejo,« je pojasnil.

S pripravo predloga zakona o uporabi jezika gluhoslepih po njegovih besedah izboljšujejo položaj gluhoslepih. Pri gluhoslepoti, ki je ena najtežjih oblik invalidnosti, sta hkrati okvarjena vid in sluh. Jezik gluhoslepih je edinstven, saj temelji na dotiku, kar ljudem z glugoslepoto omogoča zanesljiv prenos informacij, je navedel. Ob tem je spomnil, da je Slovenija v letu 2021 postala prva država na svetu, ki je v ustavo vpisala jezik gluhoslepih, zakon pa bo urejal njegovo svobodno uporabo in razvoj.

Spomnil je tudi na letošnjo novelo zakona o invalidskih organizacijah. »Cilj novele je sistematično urejanje nalog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij ter financiranje njihovih dejavnosti v javnem interesu. Hkrati želimo osebam z invalidnostjo omogočiti večjo vključenost v postopke sprejemanja predpisov. Pri tem velja poudariti, da ta novela ne vzpostavlja enega samega govorca za osebe z invalidnostjo, temveč omogoča enako vlogo vsem invalidskim organizacijam,« je opomnil.

Luka Mesec: Žalostno je dejstvo, da je v Sloveniji največ socialno izključenih prav med invalidi

»Danes, 3. decembra, obeležujemo mednarodni dan invalidov. Kot ministra, pristojnega za področje invalidov, me vodi preprosto vodilo: invalidnost ne sme biti okoliščina, zaradi katere je kdorkoli prikrajšan pri vključevanju v družbo, zaposlitvi ali študiju. Žalostno dejstvo pa je, da je v Sloveniji kljub temu največ socialno izključenih prav med invalidi. Najbolj zaskrbljujoč je položaj invalidsko upokojenih, kar 37% jih živi v gospodinjstvih pod pragom tveganja revščine,« je na družbenem omrežju Facebook med drugim opozoril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Dodal je, da bodo zato invalidskemu področju namenili posebno skrb.