»V kratkem času smo skupaj prehodili dolgo pot. Trdo smo delali, da bi zagotovili prihodnost za naše ljudi in planet. Okrepili ste svoja prizadevanja, pokazali ste prilagodljivost, skupni interes ste postavili pred lastnega,« je v govoru na plenarni seji dejal predsedujoči konferenci sultan Ahmed al Džaber, čigar vloga vodje nacionalne naftne družbe Združenih arabskih emiratov je že pred začetkom konference sprožala številne kritike med okoljskimi nevladnimi organizacijami. Kot je opozoril, je vsak sporazum le tako dober, kakor dobro je njegovo izvajanje.

Včeraj sprejeti dokument je prinesel zgodovinsko prvo omembo vseh fosilnih goriv v zaključnem dokumentu podnebnih konferenc. Vodja programa ZN za podnebje Simon Stiell je zbrane delegate pozval, naj obljube iz sporazuma – s pozivom k odmiku od fosilnih goriv – zdaj spremenijo v dejanja.

Pred plenarnim zasedanjem je Al Džaber v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času predstavnikom držav poslal zadnji osnutek zaključnega dokumenta o globalnem pregledu stanja. Po pričakovanjih predsedstvo vanj ni vrnilo termina »odprava fosilnih goriv« – ta skupaj prispevajo približno tri četrtine izpustov, odgovornih za podnebno krizo – temveč je umestilo le zavezo prehoda stran od fosilnih goriv v energetskih sistemih.

Otoške države razočarane

»Nismo hoteli prekiniti stoječih ovacij, vendar smo zmedeni. Zdi se, da ste sprejeli odločitev, malih otoških držav pa ni bilo v sobi,« se je na potezo predsedujočega konferenci odzvala glavna pogajalka Samoe in predstavnica Zavezništva malih otoških držav (AOSIS) Anne Rasmussen. Al Džaber je namreč sklenitev dogovora potrdil, preden je prisluhnil odzivom držav, kar je v dvorani povzročilo kar nekaj zmede.

Po besedah podnebnega odposlanca ZDA Johna Kerryja dokument, čeprav ne odraža stališč držav v celoti, pošilja zelo močan signal svetu, da se moramo držati cilja in segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija, temu pa prilagoditi tudi nacionalne ukrepe. Napovedal je, da nameravajo ZDA skupaj s Kitajsko posodobiti dolgoročne podnebne strategije, k temu pa vabijo tudi druge države.

Zadovoljstvo ob sprejetem dogovoru na podnebni konferenci ZN po besedah ministra za okolje Bojana Kumra ni maksimalno, a je najboljše, kar so lahko dosegli, da posamezne države dogovora ne bi blokirale. Omemba fosilnih goriv je zgodovinska. »Res je, da je prehod stran od fosilnih goriv omejen na energetske sisteme, a nekje je treba začeti,« je dejal.

Kajfež Bogataj: Izkupiček COP28 pušča na cedilu mlado generacijo

Predstavniki okoljskih in drugih nevladnih organizacij se strinjajo, da končni dogovor o globalnem pregledu stanja na letošnji podnebni konferenci predstavlja začetek konca uporabe fosilnih goriv. Kljub temu pa opozarjajo na nekatere vrzeli, kot je prehod od fosilnih goriv samo v energetskem, ne pa tudi v industrijskem sektorju. Kot je ocenil predstavnik Svetovnega inštituta za vire David Waskow, je prepoznavanje vloge vseh fosilnih goriv, ki ustvarijo tri četrtine vseh izpustov toplogrednih plinov, nekaj, kar se v procesu podnebnih pogajanj do zdaj še ni zgodilo.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa v sprejetem dogovoru ne vidi nič zgodovinskega. Da bi lahko uporabili to besedo, bi moralo besedilo vključevati pravno obvezujoče konkretne zaveze, opredeljene s številkami in časovnico, je ocenila. »Že 30 let se točno ve, da je opustitev fosilnih goriv edina rešitev podnebne krize,« se je odzvala na izkupiček letošnje podnebne konference.

Klimatologinja se pridružuje mnenjem, da izid dubajske konference pušča na cedilu ne le otoške države in države v razvoju, ampak tudi celotno mlado generacijo. »Po tihem namreč legitimira obnašanje v zadnjih desetletjih. To pomeni, da se bo družbena neenakost ekstremno povečala, kar bo okrepilo politične razprtije in pomanjkanje zaupanja,« se boji. Opozorila je še, da lahko to povsem onemogoči reševanje podnebnih tveganj, zaradi vročine, suše, poplav, izpada pridelka in propadanja gozdov pa vodi v zmanjšanje blaginje tako v revnih kot bogatih državah.