Vladajoča koalicija predsednika Emmanuela Macrona, ki je imela doslej 251 od 577 poslancev, je dosegla navidezno zmago, ko je skupščina v torek s 349 glasovi sprejela nov zakon o priseljevanju. Macronov tabor je preveč popustil tistim, ki vidijo v priseljencih grešnega kozla za vse težave. Gre za 62 desnih poslancev iz stranke Republikanci in 88 skrajno desnih poslancev iz Nacionalnega zbora, ki ga vodi Marine Le Pen. Preveč jim je popustil že zato, ker 59 poslancev iz vladajoče koalicije ni glasovalo za zakon, odstopil pa je minister za zdravstvo Aurélien Rousseau. Macron bo torej odslej težko vladal ne samo zato, ker od lani nima več absolutne večine v skupščini (kot so jo imeli vsi predsedniki od leta 2002), ampak tudi zato, ker je zdaj njegov tabor razklan, morda pa bo tudi razpadel.

Kaj prinaša zakon?

Med drugim je vladajoča koalicija, ki hoče predstavljati zmerni tabor, v zakonu popustila Republikancem in Nacionalnemu zboru s tem, ko se je odpovedala ukrepom za izboljšanje integracije priseljencev, in tudi s tem, ko je dovolila, da se nekomu, ki ima dvojno državljanstvo in je ubil policista, odvzame francosko državljanstvo, ki s tem precedensom ni več trdno zagotovljeno.

Poleg tega morajo odslej tujci za prejemanje družinskih dodatkov vsaj pet let pred tem na zakonit način bivati ali 30 mesecev zakonito delati v Franciji. In ni več vsak, ki je rojen v Franciji, avtomatično francoski državljan, kot je veljalo doslej in na kar je bila večina Francozov tako zelo ponosna. Otrok priseljencev, ki od rojstva živi v Franciji, mora odslej pri 18 letih zaprositi za državljanstvo. Težje pa bodo odslej dobili državljanstvo tujci, ki so zaposleni v deficitarnih poklicih. Zdaj nasmejana Marine Le Pen, ki se ji za povrh obeta velika zmaga na evropskih volitvah junija 2024, je zakon takole komentirala: »To je ideološka zmaga naše stranke.«

Huda trenja zaradi popuščanja

V Macronovem taboru pa je bilo mogoče zaznati nezadovoljstvo in veliko zadrego. »Ne moremo privoliti v to, da bomo bergla za Republikance in Nacionalni zbor,« je dejal Stéphane Séjourné, vodilni poslanec vladajoče koalicije. Nekateri tako že govorijo o razpadu makronizma, ki je temeljil na humanističnih vrednotah in je nastal pred sedmimi leti kot združitev zmernih socialistov in sredinskih politikov.

Ker Macron v skupščini nima absolutne večine, mu zdaj desnica in skrajna desnica lahko vsiljujeta svojo voljo. Sicer je zdaj tudi popustil večjemu delu Francozov, ki zahtevajo restriktivni zakon o priseljevanju. Toda ko je velika večina Francozov nasprotovala pokojninski reformi, to je starostni upokojitvi pri 64 namesto pri 62 letih, Macron ni popustil. Zdaj je tudi brez potrebe hitel z zakonom o priseljevanju. Pravzaprav se je bal, da bi Francozi brez zakona o priseljevanju, ki pa najbrž ne bo bistveno spremenil priseljevanja in integracije prišlekov iz Afrike, v njem videli neučinkovitega predsednika države, ki med svojim vladanjem v obdobju 2017–2027 ni veliko naredil. A najbrž je več izgubil kot pridobil. Predvsem bodo odslej proti njemu in njegovi stranki levosredinski Francozi, ki so ga izvolili leta 2017, deloma pa še leta 2022, ko je imel že nekaj podpore na desni sredini. To Macronovo drsenje na desno je v zadnjih šestih letih potekalo hkrati s krepitvijo skrajne desnice in slabitvijo levice.