Pa zakaj se mučimo z velepametnimi dialogi, učenimi besedami in razlagamo, kako hude so naše težave, če pa je vse tako zelo preprosto. Vsi vpleteni so (smo) ljudje, ki živimo in delamo v socialni skupnosti, ki po svoji naravi skrbi za preživetje in dobrobit vseh v skupnosti. Kot človeška bitja nas pri delovanju vodijo socialna načela morale, etike in sodelovanja. To je nujno potrebno za dobro ustvarjalno in prijateljsko sožitje. Če tega ni, kje grešimo?

Po mojem videnju je na makro ravni zelo podobno, če ne enako, kot na mikro ravni. Pa bom ponazorila s preprostim primerom, ki sem jih v svoji praksi doživela ogromno. Govorim o značilnostih človeškega delovanja, odnosov, sobivanja in dobrega komuniciranja. Navedla bom primer v družini, ki nam je vsem dobro znan. Petletni otrok si je zaslužil nagrado kot stimulacijo za nadaljnje delo, ker je z veliko truda uspel pospraviti svojo sobo. Mama mu je obljubila za nagrado igračo, ki si jo je že dolgo želel in ni bila poceni. Ko je mama preverjala finančna sredstva, je ugotovila, da je denarja manj, kot je mislila, preden je obljubila igračo. Za nameček pa se je pokvaril še hladilnik, nujno potreben za ohranitev zdravih živil. Torej, igrača ali hladilnik?

Kje je tu dilema, problem? Kako to rešiti? Kaj je prioriteta? Očitno bo morala igrača počakati do nove plače. Mama to razlaga petletnemu otroku, ki ne more počakati, saj je mama vendar obljubila, saj si je igračo zaslužil. Cepeta in cepeta, pa vpije: obljubila si, obljubila! Grda si, hudobna si, vsem bom povedal, da ne držiš besede, saj si obljubila! Ne more razumeti, da so nastale nove okoliščine in mora mama izbrati pomembnejše stvari ta trenutek.

Mama žalostno obsedi in ji je hudo, ker je otroka tako razočarala, pa tako dobro je hotela. Razmišlja. Še in še mu moram razlagati, pa opravičiti se moram, obvezno, saj je otrok, ki mora imeti zgled dobrega ravnanja. Pa ne samo otrok, vsi si to zaslužimo, ko je to na mestu. Končno otrok dojame in reče: »Mami, saj bom počakal.«

Kot navadna občanka, ki jo je življenje nekaj le naučilo, se sprašujem: kdaj bo Fides dorasel spoznanju petletnega otroka? In: ali se je vlada dovolj potrudila, da bi Fides dojel, da mora počakati, ker so nove okoliščine? Ali se je vlada opravičila za nastalo situacijo? In: ali ni morda v ozadju namerno egoistično in s tem nezrelo merjenje mišic?

Milena Pirnovar, Ljubljana-Polje