Ustavni sodniki bodo presojali o ustavnosti določil, ki se nanašajo na kvalificirane prijavitelje nepravilnega ravnanja z živalmi in na kupnino za trajno odvzete živali. Državni svetniki ocenjujejo, da sprejeta zakonska novela, ki so jo v parlamentarni postopek vložile koalicijske poslanske skupine, krši pet členov ustave, in sicer 2. člen (načelo pravne države), 14. člen (načelo enakosti pred zakonom), 33. člen (pravica do zasebne lastnine), 120. člen (organizacija in delo uprave), 121. člen (javno pooblastilo).
Predlagajo absolutno prednostno obravnavo
Kvalificirani prijavitelji, to so člani društev za zaščito živali z opravljenim najmanj 40-urnim tečajem, bodo lahko, če bodo ocenili, da je ogroženo življenje živali, o tem obvestili veterinarsko inšpekcijo, ta pa jih bo morala z ugotovitvami seznaniti v 48 urah oziroma drugi delovni dan po preteku tega roka. Če se kvalificirani prijavitelj z ugotovitvami inšpekcije ne bo strinjal, bo lahko zahteval, da o njih ponovno presodi tričlanska komisija, pritožba zoper odločitev komisije pa ne bo mogoča. Pobudnike ustavne presoje tudi skrbi, da bi kvalificirani prijavitelji v inšpekcijskih postopkih delovali preveč aktivistično, kar bi po njihovem negativno vplivalo predvsem na kmetije, ki se ukvarjajo z vzrejo goved, koz, prašičev … Državni svetniki zato ustavnemu sodišču predlagajo, naj predmetno zadevo obravnava absolutno prednostno. Hitra odločitev bo po njihovem prepričanju pripomogla k pravni varnosti subjektov, zoper katere bi se lahko vodili postopki, ki bi jih sprožili kvalificirani prijavitelji.
Predmet ustavne presoje bo tudi tretji odstavek 43. člena novele zakona o zaščiti živali, ki govori o razdelitvi kupnine od prodaje trajno odvzetih živali. Prej je morebitni ostanek kupnine po plačilu stroškov odvzema živali prejel bivši skrbnik, po novi ureditvi pa ta denar dobijo zavetišča, ki skrbijo za hišne živali, in prehodni hlevi, namenjeni oskrbi odvzetih živali. Naloge prehodnih hlevov lahko poleg kmetijskih gospodarstev, ki morajo za to izpolnjevati predpisane pogoje, opravljajo tudi nevladne organizacije s področja zaščite živali, ki jim za takšno oskrbo ni treba izpolnjevati nobenih pogojev.
Ta zakonska sprememba bo veljala tudi za nedavno odvzeto govedo na kmetiji Možgan v okolici Krškega. Rejec, ki mu je inšpektorica zaradi po njenem slabega zdravstvenega in rejnega stanja odvzela vse živali, od njihove prodaje ne bo iztržil nič, čeprav je Društvo za zaščito konj za eno od teh živali pod pretvezo, da jo morajo odkupiti od lastnika, ki jih je zanemarjal, javno zbiralo dobrodelne prispevke in s tem zavajalo darovalce.
Kaj je pokazal inšpekcijski nadzor
Zaradi domnevno spornega inšpekcijskega postopka pri odvzemu 24 goved na Možganovi kmetiji je Fabian Kos, direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, imenoval tričlansko ekipo inšpektorjev, ki je morala do konca prejšnjega tedna preveriti, ali je veterinarska inšpektorica postopek odvzema goved izpeljala primerno, nepristransko, kakovostno in dosledno. Komisija je delo po naših informacijah pravočasno končala, vendar uprava za varno hrano njene ugotovitve še skriva.
Enako velja za upravno inšpekcijo, ki je že 23. novembra napovedala, da bo v zvezi z ukrepom odvzema goved v nekaj dneh preverila pravilnost uporabe procesnih določb zakona o upravnem postopku in procesnih določb posebnega upravnega postopka, določenega s področno zakonodajo. Toda tudi upravna inšpekcija sadov svojega dela še ni razkrila.
