»Vesela sem, da sem v imenu Slovenije ljubljansko-haaško konvencijo podpisala v trojni vlogi, kot predstavnica države, ki aktivno prispeva k boju proti nekaznovanosti, kot ena od držav pobudnic konvencije in kot gostiteljica diplomatske konference v Ljubljani, na kateri je bila sprejeta konvencija,« je dejala Fajon.
Konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev oziroma konvencija MLA predstavlja prelomno mednarodno pogodbo, ki bo pomagala zagotoviti pravico žrtvam genocida, zločinov zoper človečnost in vojnih hudodelstev ter zmanjšala nekaznovanost storilcev teh dejanj.
Prav tako zapolnjuje pravne praznine, saj pojasnjuje in utrjuje dolžnosti in obveznosti držav, da si medsebojno pomagajo v primerih, ki vključujejo mednarodna kazniva dejanja. Ob tem pa zagotavlja nabor orodij v boju proti nekaznovanosti za te zločine in krepi vlogo nacionalnih pravosodnih sistemov pri pregonu teh kaznivih dejanj.
Fajon si želi, da bi čim več držav podpisalo in ratificiralo konvencijo, saj bi po njenem mnenju le z uresničevanjem konvencije v praksi lahko dosegli, da »mnogokrat izrečene besede Nikoli več! spremenimo v dejansko ukrepanje«.
V luči tega Slovenija poziva države, da konvencijo podpišejo v čim večjem številu in da čim prej pride do ratifikacije, s čimer se bo konvencija lahko uveljavljala v praksi. MLA pobuda je imela ob odprtju diplomatske konference v Ljubljani lani 80 držav podpornic, danes pa jo v Haagu podpisuje 34 držav, je sporočilo zunanje ministrstvo.
Fajon se je ob robu podpisa v Haagu sestala s predsednikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Piotrom Hofmanskim in tožilcem ICC Karimom Khanom.
»S tožilcem sva se strinjala, da je treba pospešiti postopke odkrivanja in pregona najhujših mednarodnih kaznivih dejanj. Tudi dejanj v Gazi, kjer smo priča humanitarni katastrofi. Upam, da bo MLA konvencija pomembno prispevala k delu kazenskega sodišča,« je po pogovoru poudarila ministrica.