Tam pravijo, da je naša demokracija še mlada. Zato ni čudno, da so ministri in ministrice precej otročji. (Ministri se igrajo z električnimi avtomobilčki, avioni in tanki, ministrice pa grejo rajši na izlet z družino ali prijateljicami po domovini in tujini. To, da so otročji, je dobro. Otroci ne morejo narediti kakšne velike traparije.)
Bivši, vsega zaupanja vredni minister, je podpisal 94 pogodb za svetovanje v vrednosti malo več kot milijon evrov. (Koliko od teh jih je podpisal z Butalci, niso navedli. Butalski sekretar pa je izjavil, da poslovnih skrivnosti ne komentirajo. Ubogi minister. Ni čudno, da je bil tako zmeden. Kdo pa ne bi bil ob taki množici nasvetov)
V politiki – strankah, parlamentu, vladi – vsi mislijo z eno glavo. Kdor misli s svojo, mu jo »odsekajo«. (V Butalah smo mnogo bolj člove- ški. Vsak misli s svojo glavo in vsakdo ima toliko pameti, kot mu je gre v glavo.)
Neki politični oldtajmerji so nedavno na neki platformi predlagali, da bi najvišje funkcionarje določali z žrebom. (Modro! Ampak Butalci imamo še boljšo rešitev, rešitev, ki vpliv nezanesljivega človeškega faktorja – v obliki kakšne komisije za žrebanje – povsem odstrani. O izbiri odloča občinska uš.)
Oblast ima težave z davki, podjetniki jokajo, ljudi pa skrbi. (Butale svetujejo vladi – pro bono, seveda – naj uvede davek na pamet. Kasa bo hitro polna.)
Zlobni jeziki pravijo, da vlada dela slabo. (Butalci jo moramo braniti pred to krivično obsodbo. Samo izračunajte, koliko davkoplačevalskega denarja je prihranila v enem letu s svojo pogajalsko taktiko s sindikati!)
Ko sem odložila časopis, sem se šele zavedla, da nisem sanjala, da sem v Butalah, ampak sem res v Butalah.
Ana Grabnar, Strahinje
