Na novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je med drugim predpisala tudi obvezno evidentiranje točnega prihoda in odhoda delavca z dela ter izrabe odmora, letijo očitki o neživljenjskosti in birokratizaciji.
Na ministrstvu so glede na številne pripombe, ki so jih prejeli v treh mesecih po njeni uveljavitvi novembra lani, napovedali njene spremembe oziroma razrahljanje pravil. Obravnavi predlogov sprememb je bilo namenjeno današnje srečanje socialnih partnerjev, ki pa je zgolj potrdilo veliko razhajanje delodajalske in delojemalske strani.
Delodajalci: strožja pravila naj veljajo le za kršitelje
»Argumentirali smo, da ta novela zakona ne prinaša nič pozitivnega, zato predlagamo, da se umakne oziroma da se upošteva samo za kršitelje zakonodaje,« nam je povedal Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog. »Sindikati se s tem ne strinjajo, kar so pokazali s tem, da so predčasno zapustili sestanek, tako da njihova razprava sploh ni bila vsebinska, nestrinjali so se že s tem, da se o tem sploh pogovarjamo. Mi sicer mislimo, da o tej točki ni mogoče najti kompromisa, tako da se nikjer nismo zbližali.« Prav tako delodajalci nasprotujejo možnosti, da bi zadeve urejali z določenimi izjemami oziroma področnimi zakoni, ker bi to uvajalo neenakost. »Eno tako izjemo že poznamo (visokošolske učitelje, op. p.) in tudi tej bomo najbrž v bodočnosti nasprotovali. Pred zakonom moramo biti vsi enaki.«
Po njegovi oceni sestanek niti ni bil namenjen temu, da bi se karkoli dogovorili, temveč predstavitvi in utemeljitvi pripomb, preden se bo ministrstvo dokončno odločilo o končni obliki zakona.
»Sestanek smo protestno zapustili po približno pol ure pogajanj. O razlogih vam bomo več povedali na ponedeljkovi tiskovni konferenci, do takrat pa predstavniki sindikalnih central ne dajemo izjav,« pa je bil skop Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Po naših neuradnih informacijah sindikati predlogu delodajalcev, da bi ureditev vrnili na raven pred spremembo (razen za kršitelje) odločno nasprotuejo. So se pa o nekaterih sprememba pripravljeni pogovarjati, a na sestanku do tega ni prišlo.
Sindikati svoje nasprotovanje neuradno utemeljujejo predvsem z ugotovitvami inšpektorata za delo, ki tudi v svojih poročilih iz zadnjih let prav (ne)spoštovanje delovnega časa izpostavlja kot glavni problem. Zakonodaja, ki je veljala pred novelo, pa učinkovitega nadzora oziroma ugotavljanja kršitev ni omogočala. Inšpektorji so med drugim opozarjali na dvojne, celo trojne evidence, na evidence, ki ne odražajo dejanskega stanja, pri čemer pred sprejemom novele, ki je predpisala točno evidentiranje delovnega časa, niso imeli vzvodov, da bi spoštovanje počitka in odmora sploh lahko ugotavljali.
Ministrstvo bo spremembe sporočilo v ponedeljek
Sindikati neuradno vztrajajo, da je točna evidenca delovnega časa odraz spoštovanja pravic zaposlenih, tako osemurnega delovnega časa kot tudi pravice do malic in počitka. Do nepravilnosti naj bi v večji meri prihajajo pri manjših delodajalcih in v določenih panogah, zlasti gostinstvu, gradbeništvu, pa tudi pri večizmenskem delu.
Minister za delo Luka Mesec je danes pred sestankom napovedal, da si bodo na ministrstvu konec tedna vzeli čas za premislek, »v ponedeljek pa sporočim, kako in na kakšen način bo zakon pripravljen, da bo lahko sledil obema ciljema, po eni strani preglednosti evidenc delovnega časa in kaznovanju tistih, ki kršijo delavske pravice, tako da ljudje delajo tudi do 300 ur na mesec, pa za to niti plačani niso, in po drugi strani, da ne bo administrativno obremenjeval tistih podjetij, kjer takih težav ni in kjer so odnosi dobri.«
