Konec prihodnjega leta bo minil 15-letni rok, do katerega je treba vse javno dostopne objekte prilagoditi glede na zahteve iz zakona o izenačevanju možnosti invalidov. »Zakon preprečuje in odpravlja diskriminacijo invalidov. Hkrati si prizadeva za to, da bi vsem omogočil enake možnosti na vseh področjih življenja. Zakon predpisuje, da je treba omogočiti vsem ljudem dostop do izdelkov, storitev in informacij,« je sporočil Gregor Gerbec iz Želve, podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Po njegovi oceni se v novogradnjah upoštevajo bodoči predpisi, večja težava je v prilagoditvi obstoječih objektov. »Žal je minilo že 14 let od sprejetja zakona, pa se je zgodilo premalo. Zato apeliram na vse, da se čim prej lotijo načrtovanja in izvajanja prilagoditev,« je opozoril in dodal, da se lahko lastniki objektov za svetovanje obrnejo tudi na njihovo podjetje. V zakonu je sicer za pravne osebe predvidena kazen od 2500 vse do 40.000 evrov, če invalidu ne zagotovijo dostopnosti v skladu z določili zakona. To področje je sicer v pristojnosti tržne inšpekcije.
Zasebniki
Z vidika prilagoditev so zlasti problematična območja pod spomeniškim varstvom, saj so dela zahtevnejša in dražja, upoštevati pa je treba tudi kulturnovarstvena določila. V prestolnici je v tem oziru problematična Stara Ljubljana. »Ogromno je ozkih hodnikov in stopnic. Zelo težko v gostinskih objektih najdeš invalidski WC. Opazili smo tudi nekaj stopniščnih dvigal, ki na žalost niso v funkciji oziroma niso vzdrževana. Na pešpoteh ali pločnikih se znajde marsikaj, kar ovira gibanje. Kante za smeti, reklamne table, cvetlični lonci, stojala za kolesa, stebri uličnih svetilk,« je opozoril Gerbec. Z ljubljanske občine so sporočili, da so leta 2009 prejeli listino občina po meri invalidov in od takrat se sistematično posvečajo povečanju dostopnosti občinskih površin in objektov, zato ocenjujejo, da je dostopnost do teh objektov primerno urejena. Zagotovili so dostop do več kot 200 zgradb v javni rabi ter tudi vrste objektov, ki so pod spomeniškim varstvom. Glede dostopnosti v starem delu mesta so izpostavili storitev Kavalir, ki jo lahko koristijo tudi osebe z oviranostjo.
Slepi in slabovidni
V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije so opozorili, da je za potrebe njihovih članov središče mesta še najbolj prilagojeno v primerjavi s preostalimi deli prestolnice. So pa dodali, da je težava s primernim vzdrževanjem talnih oznak in drugih prilagoditev, saj so tam velikokrat parkirani skiroji ali kolesa, gostinci pa na oznake postavljajo stole. Premalo je tudi prehodov za pešce z zvočnimi semaforji, med drugim na Bavarskem dvoru. Dodali so še, da tudi obstoječi semaforji občasno ne delujejo ustrezno ali pa so pretihi glede na glasnost prometa. »Zame so težavne vse neoznačene stopnice, na primer pred Lidlom na Kongresnem trgu. Prav tako težavo v orientaciji predstavljajo vsi večji odprti prostori, kot sta Kongresni trg in Slovenska cesta, saj je talnih oznak malo, tiste, ki so, pa niso dovolj kontrastne. V času večje fluktuacije ljudi je stanje še slabše, saj se slabovidni in seveda še bolj slepi v gneči težje znajdemo. Na avtobusnih postajah so predvsem nevarne kolesarske steze, ki so nezadostno označene in prečkajo površine za pešce,« je sporočila Adela Anzeljc, ki ima močno obliko slabovidnosti. V zvezi so sicer pohvalili trud in delo ljubljanske občine, a dodali, da prilagoditve potekajo prepočasi. Z občine so sporočili, da načrt talnega taktilnega sistema za slepe in slabovidne uresničujejo postopoma.