Plače so bile najbolj žgoča tema nagovorov na tradicionalnem zboru tožilcev, čeprav je bilo govora tudi o drugih pogojih za učinkovitost pravosodnega sistema.
Kot je dejala Kline, od vlade in pristojnih ministrstev zahtevajo realizacijo ustavne odločbe o uskladitvi plač v pravosodju s primerljivimi funkcionarji in aktiven pristop k zaključku dogovora o uvrstitvi državnih tožilcev v plačne razrede.
Poudarila je, da so plače tožilcev in sodnikov nespremenjene od leta 2012 in so zaradi inflacije izgubile veliko vrednosti, zaradi tega pa pravniki odhajajo v bolje plačane službe. »Sprašujemo se, ali in komu ni v interesu imeti močno državno tožilstvo z vrhunskimi pravnimi strokovnjaki, ker vrhunske strokovnjake, od katerih se zahteva predano delo, tudi več kot osem ur na dan in čez vikend, je treba tudi ustrezno nagraditi,« je dejala.
»V tem vas v celoti podpiram,« je dejala predsednica Pirc Musar. Za delovanje pravosodja so bistvenega pomena etične vrednote, ustrezni organizacijski, materialni in človeški viri pa po njenih besedah prispevajo k zagotavljanju neodvisnosti.
»Neodvisnost pomeni, da imate vsi pristojni državni organi kazenskega pravosodja, ki se ukvarjate tudi s preprečevanjem korupcije, zadostna sredstva in tudi zakonsko moč ter pristojnosti in pooblastila, potrebna za ustrezno izvajanje vaših nalog. Sem seveda sodi tudi finančno ovrednotenje vašega dela, kar je pomembno za vladavino prava in pravno državo,« je predsednica dejala zbranim državnim tožilcem.
Kline je sicer ocenila, da tožilci z dobrim strokovnim delom izpolnjujejo zastavljene cilje, kar kaže tudi pregled dela celotnega tožilstva. Letos so rešili več kazenskih ovadb, kot so jih prejeli, čeprav se je število ovadb v primerjavi s preteklim letom povečalo, je povedala.
Ocenila je, da vlada z objavo razpisov sledi potrebam, saj je letos imenovala 18 novih državnih tožilcev, ob tem pa pojasnila, da »se v tej številki skrivajo tudi napredovanja na višja mesta«, tako da se je skupno število tožilcev povečalo le za tri.